Jedro

Kar želi pritožnik, ki v postopku zavezujočega zbiranja ponudb ni dal najvišje ponudbe, izposlovati je, da naj sodišče prve stopnje da upravitelju obvezna navodila v postopku unovčenja stečajne mase tako, da je upravitelj ne samo dolžan pritožnika obvestiti o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb, temveč (kar je bistvo pritožnikovega zavzemanja) da bi sodišče upravitelju naložilo, da mora z njim skleniti prodajno pogodbo.

Stališče sodišča prve stopnje, da upnik nima aktivne legitimacije za predlog, je pravilno in že to je zadoščalo za zavrnitev upnikovega predloga za dajanje obveznih navodil. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika (pritožnika) za izdajo obveznega navodila upravitelju, da je dolžan upniku po petem odstavku 335. člena ZFPPIPP izdati obvestilo o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb in mu posredovati besedilo kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnin ... za ceno 23.101.000,00 EUR, z dne 12. 9. 2018 (pd 600).

2. Upnik se je zoper tak sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (prvi odstavek 101. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Po drugem odstavku istega člena mora dati sodnik navodila v pisni obliki, če tako zahteva upravitelj. Sodnik upravitelju izda navodilo za njegovo delo z odredbo (drugi odstavek 124. člena ZFPPIPP). Po 125. členu ZFPPIPP je pritožba dovoljena proti odločitvam o zadevah, o katerih sodnik odloča s sklepom.

5. Upnik je v postopku unovčenja stečajne mase, natančneje v fazi dajanja soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (ki ga sodišče ni dalo; glej sklep o zavrnitvi soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 10. 9. 2018), 13. 9. 2018 predlagal sodišču, da izda upravitelju obvezna navodila z vsebino v izreku zavrnjenega predloga. Po presoji višjega sodišča je bistvo upnikovega predloga to, da se z njim sklene prodajno pogodbo.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik nima aktivne legitimacije za tak predlog (glej razloge sodišča prve stopnje v drugem odstavku izpodbijanega sklepa), je pravilno in že to je zadoščalo za zavrnitev upnikovega predloga za dajanje obveznih navodil. Iz pravkar povzete ureditve ZFPPIPP namreč ne izhaja, da bi imel upnik v zvezi z dajanjem navodil, ki so v pristojnosti sodišča, kakršen koli predlog v smislu pravovarstvenega zahtevka. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka (glej tudi razloge v naslednji točki obrazložitve). Pritožnik se v pritožbi sicer sklicuje na drugačno stališče, ki naj bi izhajalo iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 102/2016 z dne 23. 2. 2016, vendar neutemeljeno. V izpostavljeni zadevi namreč ni bilo bistveno vprašanje, ali lahko upnik sodišču predlaga obvezno vsebino določenih navodil oziroma ali ima v primeru drugačnih navodil pritožbo že zoper postopanje sodišča v zvezi z navodili, temveč je bilo bistveno, da neizbrani ponudnik v postopku prodaje nima pravica do pritožbe, ker ni upnik stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP, zato tudi ne more predlagati sodišču, da upravitelju izda obvezno navodilo. Temu v tem postopku ni tako, saj je pritožnik hkrati upnik, v postopku prodaje z zavezujočimi ponudbami pa neizbrani ponudnik.

7. V tem postopku se je še posebej nazorno pokazalo, da bi bilo drugačno razumevanje navodil in morebitne upnikove pobude v zvezi z njimi napačno. Kar želi namreč pritožnik izposlovati je, da naj sodišče prve stopnje da upravitelju obvezna navodila v postopku unovčenja stečajne mase tako, da je upravitelj ne samo dolžan pritožnika obvestiti o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb, temveč (kar je bistvo pritožnikovega zavzemanja) mu v podpis posredovati besedilo prodajne pogodbe za nakup nepremičnin ... za ceno 23.101.000,00 EUR, kolikor je ponudil pritožnik v postopku zavezujočega zbiranja ponudb. Pritožnik torej želi, da bi sodišče upravitelju naložilo, s kom mora skleniti prodajno pogodbo. Poleg tega, kar je že sodišče prve stopnje pravilno navedlo o razmejitvi pristojnosti v zadnjem stavku obrazložitve, je treba tudi upoštevati, da postopek prodaje predmetnih nepremičnin še ni zaključen. Sodišče prve stopnje je upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem zavrnilo (glej sklep z dne 10. 9. 2018), ta sklep pa še ni pravnomočen. Vložene so pritožbe, o katerih še ni odločeno. Prodajna faza torej še ni zaključena, zato je vsakršna pobuda za dajanje navodil ne samo neutemeljena, je tudi časovno preuranjena. Višje sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo, ker za odločitev o tej pritožbi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

8. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.