Jedro

Pravni interes mora vključevati tudi interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta. Če teh ni več, preneha potreba za sodno varstvo v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku naložila, da takoj po prejemu odločbe v svojem obratu A. zagotovi sledljivost mesnih pripravkov, ki jih proizvaja v navedenem obratu.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da tožnik v nasprotju z 18. členom Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ni zagotovil sledljivosti oz. povezave med mesnimi pripravki v vitrini in evidenco v kontrolnem listu priprave hladnih živil. Organ pojasnjuje, da tožnik o proizvodnji mesnih pripravkov vodi kontrolni list, v katerem je med drugim zapisan datum priprave, temperatura živila v pripravi in ura priprave, medtem ko so etikete sledljivosti mesa prilepljene v knjigi proizvodnje po posameznih proizvodnih dnevih. Ker so bili mesni pripravki v vitrini označeni z imenom proizvajalca, imenom živila, kategorijo in ceno, ne pa tudi z datumom priprave živila ali katero drugo identifikacijsko oznako, po mnenju organa povezava ni bila zagotovljena. Izrečeni ukrep temelji na določbi 5. točke 4. odstavka 85. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS).

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da zagotavlja varna živila v skladu s predpisanima „HACCP študijo v B.“ in študijo „sledljivost“, ki sta bili ob pregledu v obratu dani na vpogled tudi veterinarskemu inšpektorju. Pri označevanju nepredpakiranih živil upošteva tudi Pravilnik o označevanju govejega mesa, Pravilnik o označevanju in kategorizaciji svinjskega mesa in naštete predpise za označevanje perutninskega mesa. Navaja definicijo mesnih pripravkov v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. 4. 2004 ter opisuje postopek, po katerem zagotavlja sledljivost. Meni, da mu je upravni organ, s tem ko mu je naložil, da navede datum priprave živila, naložil večje breme, kot ga zahteva normodajalec. Opozarja na odstop od ustaljene prakse upravnih organov, saj so bili v tožnikovih obratih, v katerih se zagotavlja sledljivost na enak način, opravljeni inšpekcijski pregledi in pri tem ugotovljeno, da je sledljivost mesnih pripravkov zagotovljena. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Sodišče je na podlagi zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 2. 2011, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, ugotovilo, da je tožnik izpolnil obveznost, ki mu je bila naložena z izpodbijano inšpekcijsko odločbo, zaradi česar je bil postopek izvršbe na podlagi navedenega izvršilnega naslova ustavljen. Zato je tožnika pozvalo, naj pojasni, ali še obstoji njegov pravni interes za vodenje tega upravnega spora in v čem se kaže. Tožnik v odgovoru navaja, da je obveznost iz izpodbijane odločbe moral izvršiti, da bi se izognil zagroženi denarni kazni v sklepu z dne 21. 1. 2011. Njegov pravni interes je v vzpostavitvi zakonitega pravnega stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo obveznosti. Naložene obveznosti, to je označevanje mesnih pripravkov v vitrini z datumom priprave in rokom uporabe, pravno in dejansko učinkujejo na njegovo pravno zavarovano sfero, saj po njegovem prepričanju nimajo podlage v veljavni zakonodaji in tožnika silijo v dodatna dejanja, kar je povezano tudi s stroški (sprememba označevanja mesnih pripravkov in dodatno delo zaposlenih). S tožbo želi doseči odpravo nezakonitih posledic odločbe, to je odpravo obveznega označevanja z datumom priprave in rokom uporabe.

Kljub navedenemu sodišče meni, da tožnik v konkretnem primeru v zvezi z izpodbijano odločbo ne more več izboljšati pravnega položaja. Pravni interes mora namreč vključevati tudi interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta. Če teh ni več, preneha potreba za sodno varstvo v upravnem sporu (tako Vrhovno sodišče v zadevi I Up 259/2010).

Po mnenju sodišča je imela izpodbijana odločba pravne učinke le do takrat, ko je tožnik izpolnil naloženo obveznost. To pomeni, da je bila navedena odločba konzumirana z izpolnitvijo obveznosti v izvršilnem postopku, ki je bil iz tega razloga nato ustavljen. Ker je s tem tožnikova obveznost iz izpodbijanega izvršilnega naslova prenehala, se na podlagi iste inšpekcijske odločbe ne more začeti nov izvršilni postopek. V teh okoliščinah sodišče tudi ne more odpraviti izpodbijane odločbe in zadeve vrniti v ponovni postopek, kot je to določeno v 1. in 3. odstavku 64. člena ZUS-1, saj so z izpolnitvijo obveznosti prenehale okoliščine, v katerih je bila inšpekcijska odločba izdana, s tem pa je odpadla podlaga za ponovno vodenje istega inšpekcijskega postopka.

Če tožnik meni, da izpodbijana odločba trajno ureja oz. določa njegovo obveznost zagotavljanja sledljivosti mesnih pripravkov na način, ki je razviden iz njene obrazložitve, je tako stališče glede na prej navedene razloge zmotno. V primeru, da bo tožnik v bodoče zagotavljal sledljivost mesnih pripravkov na drugačen način, bo moral veterinarski inšpektor, če bo menil, da so za to izpolnjeni pogoji, uvesti nov inšpekcijski postopek.

Ker so z izpolnitvijo obveznosti, ki so bile tožniku naložene z izpodbijano odločbo, prenehali njeni pravni učinki, si tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati pravnega položaja. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.