Jedro

Sodišče prve stopnje mora novemu dolžniku dati možnost izjave tako, da mu skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vroči tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor prvega dolžnika (1. točka izreka). Upnikove nadaljnje izvršilne stroške je odmerilo na 55.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 30.05.2005 dalje (2. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je prvi dolžnik navedel, da je že iz ugovora razvidna njegova neaktivnost v poslih družbe. Tako ni bil vabljen na seje skupščine in ni sodeloval pri sprejemanju bilanc izbrisane družbe. Sicer pa je drugi dolžnik podal izjavo, s katero se je zavezal, da bo sam poravnal vse terjatve, ki jih bodo upniki uveljavljali proti družbenikom izbrisane družbe. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je glede na 17. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča z opravilno številko Up-357/03, novemu dolžniku dana možnost izjave le pod pogojem, da se mu skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vroči tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika.

Ker iz podatkov spisa ni razvidno ravnanje sodišča prve stopnje skladno z zgornjimi izhodišči, je po prepričanju sodišča druge stopnje z izpodbijanim sklepom podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj novima dolžnikoma ni bila dana možnost obravnavanja. Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje novima dolžnikoma (glej že pravnomočen sklep o nadaljevanju postopka z redno številko 11 spisa) vročiti sklep o izvršbi, ki je bil izdan proti prvotnemu dolžniku. Hkrati pa bo lahko presojalo tudi ugovor v pritožbi o prevzemu obveznosti s strani drugega dolžnika. Pri tem bo moralo upoštevati, da dolžnikove aktivnosti oziroma pasivnosti ni mogoče presojati le na podlagi dejstva, da je posameznik (ali družba) vpisan v sodni register kot družbenik, temveč gre za dejansko vprašanje, kjer mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, ali je posamezen družbenik storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi družba imela premoženje (prvotni dolžnik je bil izbrisan zaradi obstoja razloga iz 2. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij) in s tem preprečil izbris.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).