Jedro

Ker pri odmiku nadstreška 0,20 m od sosednjega zemljišča ni mogoče brez podlage v priglasitvi izključiti neposrednega vpliva meteorne vode in snega na sosednje zemljišče, bi morala že priglasitev vsebovati način odvajanja meteorne vode in snega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1445/96-9 z dne 23.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo odločbo z dne 26.8.1996. Z njo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava Š., z dne 19.10.1995, s katero je bila investitorju F.A. iz L. (prizadeta stranka in pritožnik v tem upravnem sporu), na zemljišču parc. št. 505/7 k.o. G. dovoljena postavitev nadstreška za parkiranje avtomobila v tlorisni velikosti 5,00 x 3,00 m, višine 3,00 m, z ravno streho, krito s prozorno salonitko in odmikom 0,20 m od meje zemljišča parc. št. 505/3 k.o. G. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je iz upravnih spisov razvidno, da se sporna gradnja nahaja na območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 3 P. (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92), ki v morfološki enoti 2A1, kjer leži investitorjevo zemljišče, dovoljuje postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš (9. alinea prvega odstavka 8. člena). Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85- v nadaljevanju odlok) opredeljuje kot pomožni objekt tudi nadstreške za potrebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov (4. alinea 1. odstavka 2. člena). Po 3. členu navedenega odloka pristojni upravni organ zavrne priglasitev za gradnjo pomožnih objektov, če je priglašena gradnja v nasprotju z določbami prostorskih izvedbenih aktov, ali če glede na funkcijo, velikost in obliko ni primerna, ali če so z njo prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb. Ker je tožena stranka tožničino trditev, da bosta zaradi postavitve nadstreška ob meji, sneg in meteorna voda padali na njeno zemljišče, zavrnila zgolj na podlagi ugotovitev zapisnika z dne 13.9.1995 (v njem je navedeno, da nadstrešnica ne bo ovirala sosednjega zemljišča), ki pa ne vsebuje ugotovitve, da sneg in meteorna voda ne bosta padala na tožničino zemljišče, je bila odločitev tožene stranke preuranjena. Glede na konstrukcijo nadstreška in majhno odmaknjenost od tožničinega zemljišča, bi bili za takšno sklepanje potrebni natančnejši podatki glede odtekanja meteorne vode in padanja snega. Ker v upravnem postopku okoliščine, bistvene za odločitev o stvari, niso bile ugotovljene, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Prizadeta stranka F.A. (investitor) v pritožbi med drugim navaja, da sodišče ni pristojno za razlago strokovnih vprašanj, ampak je njegova naloga le preverjanje zakonitosti postopkov. Zato sodišče ni bilo pristojno odločati o tem, ali bosta meteorna voda in sneg padala na sosednje zemljišče. Pri vodenju upravnega postopka pa sodišče ni odkrilo nobene nepravilnosti.

Tožnica v odgovoru na pritožbo med drugim navaja, da je ravno tistega dne, ko je prejela "pošto", imela veliko snega, ki je padel z investitorjevega nadstreška (ki je, kot je razvidno iz odgovora, že zgrajen in služi kot garaža dvema avtomobiloma že tri zime). Le ta nima žleba in ogroža njeno hišo. Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93in 47/93-ZUN) izda pristojni upravni organ investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Ker priglasitev nameravanih del po določbi 1. odstavka 62. člena ZUN med drugim vsebuje tudi opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, in ker lahko skladno s 3. členom odloka pristojni upravni organ zavrne priglasitev za gradnjo objektov, če so z njo prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb, mora priglasitev vsebovati tudi podatke, na podlagi katerih pristojni organ ugotovi, da priglašena gradnja ne bo prizadela pravic ali pravnih koristi drugih oseb. Če je zaradi tega potrebno izvesti tudi dela, s katerimi bodo morebitni vplivi preprečeni, morajo biti tudi takšna dela posebej priglašena.

Ker tudi po presoji pritožbenega sodišča pri odmiku nadstreška 0,20 m od sosednjega zemljišča, ni mogoče brez podlage v priglasitvi izključiti neposrednega vpliva meteorne vode in snega na tožničino zemljišče, bi morala že priglasitev vsebovati način odvajanja meteorne vode in snega. Ker priglasitev navedenega ni vsebovala, bi moral prvostopni organ investitorja pozvati, da jo dopolni, zlasti če pri ogledu dne 13.9.1995 ni ugotovil posebnih okoliščin, zaradi katerih to ne bi bilo potrebno. Navedenih pomanjkljivosti postopka tudi tožena stranka ni odpravila, zato je pravilna presoja prvostopnega sodišča, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker sodišče, kadar presoja zakonitost upravnega akta, praviloma samo ne ugotavlja dejanskega stanja, pač pa le, ali je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, je sodišče pravilno odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Pritožbena navedba, da je sodišče presojalo strokovna vprašanja, zato ni utemeljena. V razlogih izpodbijane sodbe pa tudi nima podlage pritožbena navedba, da sodišče ni odkrilo nobene nepravilnosti glede vodenja upravnega postopka.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.