Jedro

Namen instituta iz 31. člena ZIZ ni v čim lažjem in hitrejšem poplačilu upnika, temveč je namen predložitve seznama premoženja omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči. Zgolj dejstvo, da upnik ne bo mogel biti poplačan z enim od predlaganih izvršilnih sredstev, še ne zadošča za izdajo odredbe o predložitvi seznama premoženja, dokler obstaja verjetnost, da bo upnik do poplačila prišel z drugimi izvršilnimi sredstvi, ki mu jih daje na voljo ZIZ, četudi bi bila izvršba s tem sredstvi morda zamudnejša ali dražja za upnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog, naj se dolžniku naloži predložitev seznama premoženja.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da je očitno, da dolžnik svoje premoženje skriva, saj na računu nima prilivov. Zato obstaja verjetnost, da bo tudi "drugo" premično premoženje skrito in upnik ne bo mogel biti poplačan.

Pritožba ni utemeljena.

V predlogu za izvršbo z dne 1.7.2002 je upnik predlagal naslednja sredstva izvršbe: rubež sredstev na dolžnikovem računu, rubež in prodajo premičnin, rubež in prodajo vrednostnih papirjev in izvršbo na nepremičnine. V predlogu za izdajo odredbe o predložitvi seznama dolžnikovega premoženja z dne 5.7.2002 pa je navedel, da zoper dolžnika vodi že dve izvršbi, ki pa sta bili glede sredstev na dolžnikovem računu neuspešni, medtem ko rubež premičnin še ni bil razpisan. Upniku ni poznano drugo dolžnikovo premoženje niti drug račun, zato obstaja verjetnost, da ne bo mogel biti poplačan.

Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da upnik ni verjetno izkazal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar je pogoj za naložitev dolžniku, da naj predloži seznam svojega premoženja v smislu 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Okoliščina, da premičninska izvršba še ni bila izpeljana, načeloma ni ovira za izdajo predlagane odredbe, saj lahko upnik tak predlog poda že ob začetku postopka, vendar pa mora vselej izkazati s stopnjo verjetnosti, da ne bo mogel biti v celoti poplačan s sredstvi izvršbe, ki so mu na voljo po določilih ZIZ in ki jih je glede na upnikove podatke možno in smiselno uporabiti zoper konkretnega dolžnika. Namen predložitve seznama premoženja je omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči. Pri tem je treba upoštevati tudi, da more in mora določene podatke o dolžnikovem premoženju pridobiti upnik sam (prim. 3. odst. 40. člena ZIZ oziroma spremenjeni 4. odst. 40. čl. ZIZ, ki velja od dne 21.9.2002). Zgolj dejstvo, da upnik ne bo mogel biti poplačan z enim od predlaganih izvršilnih sredstev, še ne zadošča za izdajo odredbe o predložitvi seznama premoženja, dokler obstaja verjetnost, da bo upnik do poplačila prišel z drugimi izvršilnimi sredstvi, ki mu jih daje na voljo ZIZ, četudi bi bila izvršba s temi sredstvi morda zamudnejša ali dražja za upnika. V okoliščini, da dolžnik na računu, ki je upniku poznan, nima prilivov, sami po sebi še niso izkazani razlogi, da upnik ne bo poplačan z drugimi sredstvi izvršbe, to je s predlagano prodajo dolžnikovih premičnin. Prav tako na odreditev predložitve seznama premoženja ne vpliva, da rubež še ni bil razpisan, saj zakon v primeru neutemeljenega zavlačevanja postopka predvideva druga sredstva. Tudi sicer pavšalno zatrjevanje o skrivanju premoženja s strani dolžnika samo po sebi še ni podlaga za izdajo predlagane odredbe. Bistveno je namreč, da upnik z verjetnostjo izkaže, da z razpoložljivimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan v celoti, vendar upnik v tej smeri predloga doslej ni utemeljil. Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi upnikovega predloga, kot ga je upnik vložil dne 5.7.2002, pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.