Jedro

Pritožniku pravico do pritožbe dajeta prvi odstavek 125. in prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP, vendar pa ni jasno, v čem bi se lahko pritožnikov položaj z vložitvijo pritožbe izboljšal, saj na prodajani nepremičnini nima ločitvene pravice, sodišče prve stopnje pa je izklicno ceno določilo v znesku, ki je nižji od zneska terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na prodajanih nepremičninah. Pri tem iz pritožnikovih navedb ne izhaja, da bi morala biti izklicna cena višja (edino na tak način, če bi bila nepremičnina prodana po tako visoki ceni, da bi po poplačilu ločitvenih upnikov še kaj ostalo za navadne upnike in s tem tudi za pritožnika, bi lahko pritožnik zase dosegel korist) nasprotno, nekatere pritožbene navedbe kažejo na to, da bi morala biti celo nižja (precejšnji del stavbe sega na sosedovo nepremičnino, ta del stavbe naj bi bil zgrajen nelegalno ...).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se o prodaji premoženja stečajnega dolžnika/zapustnika in sicer nepremičnin: - katastrska občina ... parcela 51/3 (ID 001), do celote (1/1) in - katastrska občina ... parcela 52/4 (ID 002), do celote (1/1) odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 175.000,00 EUR, varščina se določi v višini 17.500,00 EUR, delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku (prodaja se sme ponoviti največ trikrat) znižati izklicna cena, se določi v višini 10 odstotkov glede na izklicno ceno v prejšnjem, neuspešnem postopku.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A. A., iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da upraviteljev predlog zavrne, podredno pa ga razveljavi in upravitelju odredi pridobitev nove cenitve.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik trdi, da je prodaja nepremičnine na podlagi trenutnega cenitvenega poročila zavajajoča in zato za potencialne kupce ne predstavlja verodostojnega vira informacij v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnine. Ker je cenitveno poročilo pomanjkljivo in napačno, je vrednost, ki iz njega izhaja, nepravilno ocenjena.

6. Res je, kot navaja pritožnik, da se cenitveno poročilo sklicuje na gradbeno dovoljenje, ki se ne nanaša na ocenjevano nepremičnino, vendar je v njem jasno navedeno, da cenilec ni razpolagal z gradbeno dokumentacijo in da zato ni bila upoštevana pri ocenjevanju (str. 7 cenitvenega poročila). Omenjeni zapis je zgolj lapsus, ki vsebinsko na oceno vrednosti nima nobenega vpliva, česa takšnega pa pritožnik tudi ne zatrjuje.

7. Pritožnik trdi, da v cenitvi ni upoštevano dejstvo, da precejšnji del stavbe sega na sosednjo, pritožnikovo parcelo, ta del stavbe pa naj bi bil zgrajen nelegalno in bi moralo to biti pri cenitvi upoštevano. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil (navedeno pa izhaja tudi iz cenitve), da zato, ker gradbena dokumentacija pri naročilu cenitve ni bila predložena, tudi ni bil izveden pregled legalnosti objekta oziroma je bil ta nemogoč. Cenitev je narejena pod predpostavko, da je objekt legalen, kar zajema tudi to, da se nahaja zgolj na lastniških parcelah. Objekt tudi ni vrisan v kataster stavb, zato ni mogoče pavšalno sklepati, na katera zemljišča posega. Navedenega tudi nova cenitev ne more rešiti. Višje sodišče ugotavlja, da iz cenitev narejena pod ustreznimi (ob izdelavi znanimi) predpostavkami in je zato primerna podlaga za določitev izklicne cene.

8. V skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora pridobiti tudi mnenje ločitvenega upnika. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka navedenega člena, se prej navedena določba drugega odstavka 345. člena uporablja za mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva, in ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (sedmi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Gre torej za tiste ločitvene upnike, za katere obstaja verjetnost, da bodo prejeli poplačilo iz prejete kupnine. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje to tudi storilo in pri tem pojasnilo, da ločitveni upniki niso podali negativnega mnenja oziroma predlagane prodaje niso zavrnili.

9. Pritožniku pravico do pritožbe dajeta prvi odstavek 125. in prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP, vendar pa ni jasno, v čem bi se lahko pritožnikov položaj z vložitvijo pritožbe izboljšal, saj na prodajani nepremičnini nima ločitvene pravice, sodišče prve stopnje pa je izklicno ceno določilo v znesku, ki je nižji od zneska terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na prodajanih nepremičninah. Pri tem iz pritožnikovih navedb ne izhaja, da bi morala biti izklicna cena višja (edino na tak način, če bi bila nepremičnina prodana po tako visoki ceni, da bi po poplačilu ločitvenih upnikov še kaj ostalo za navadne upnike in s tem tudi za pritožnika, bi lahko pritožnik zase dosegel korist) nasprotno, nekatere pritožbene navedbe kažejo na to, da bi morala biti celo nižja (precejšnji del stavbe sega na sosedovo nepremičnino, ta del stavbe naj bi bil zgrajen nelegalno...).

10. Glede na navedeno in glede na to, da izklicni ceni niso nasprotovali ločitveni upniki, ki bodo (očitno) edini poplačani iz prodane nepremičnine, višje sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

11. Pritožnik s pritožbenimi razlogi glede na prej navedeno ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP ), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.