Jedro

Izjava o odstopu dednega deleža je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: (1.) Okrajno sodišče v Ljubljani je v zapuščinski zadevi po pokojni A. K., z dodatnim sklepom o dedovanju odločalo o dedovanju naknadno najdenega premoženja, to je nepremičnin parc. št. 1004/2 in 1005/2, obe k.o. J.. Odločilo je, da se to premoženje na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju in dednih izjav dedičev M. K. in M. Ko. z dne 30.1.2007, dodeli zapustničinemu sinu D. K. do celote.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo dedič M. K.. Uveljavlja razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V bistvenem navaja, da pri izjavi o odstopu dediščine oziroma dednega deleža ne gre za izjavo v smislu 138. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), pač pa odstop dednega deleža pomeni dvostranski pravni posel. Izjavo je zato mogoče preklicati vse dokler dedič, v korist katerega je bil takšen delež odstopljen, oziroma tretja oseba, tega ne sprejme, oziroma vse dokler sklep o dedovanju ne postane pravnomočen. V konkretnem primeru je mogoče odstop dednega deleža razumeti kot darilo. Ker sodedič, v korist katerega je bil dedni delež odstopljen, še ni vknjižen v zemljiški knjigi, je tak preklic mogoč.

(3.) Dedič D. K. na vloženo pritožbo ni odgovoril, M. Ko. pa v odgovoru navaja, da se s pritožbo v celoti strinja in predlaga, da pritožbeno sodišče tudi za njeno izjavo ugotovi, da ni veljavna in izda nov sklep, s katerim ustrezno razdeli dedno maso.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Sodišče prve stopnje je o dedovanju naknadno najdenega premoženja odločilo z upoštevanjem dedne izjave pritožnika z dne 30.1.2007, s katero je slednji svoj dedni delež na tem premoženju sprejel in odstopil sodediču D. K., čeprav jo je z izjavo z dne 3.10.2007 (list. št. 34 in 35) preklical. Navedlo je, da se po 1. odstavku 138. člena ZD izjava o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu, ne more preklicati. Ker dedič ni zatrjeval bistvene spremembe okoliščin oziroma tega, da se vsi prizadeti s spremembo izjave strinjajo, ima pritožnik na voljo vložitev tožbe.

(6.) Stališče pritožnika, da izjava o odstopu dednega deleža ni dedna izjava v smislu 138. člena ZD, ampak pogodba, je pravilno in v sodni praksi ni novo, niti sporno. Tako je Vrhovno sodišče SRS v načelnem pravnem mnenju občne seje dne 21. in 22.12.1987 (objavljeno v Poročilu o sodni praksi št. 2/87, stran 22), ki je še vedno aktualno, zavzelo stališče, da je izjava dediča v zapuščinskem postopku, da odstopa svoj dedni delež sodediču, dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel (s tako ali drugačno odplačno pravno podlago), za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava. Takšnemu pravnemu mnenju je sledila tudi sodna praksa (primerjaj odločitve v zadevah II Ips 272/95, II Ips 303/97 in II Ips 564/96).

(7.) V konkretnem primeru je torej sklicevanje sodišča prve stopnje na 1. in 2. odstavek 138. člena ZD materialnopravno zmotno. Ker gre pri odstopu dednega deleža za dvostranski pravni posel, pritožniku v načelu ni mogoče v naprej odreči pravice do preklica (ali razveljavitve takšnega posla). Pritožbeno sodišče se ob tem sicer ne strinja s pritožnikom, da do sklenitve le-tega še ni prišlo, ker sodedič odstopljenega deleža ni sprejel (1) in je že zato preklic možen, vendar pa je tudi že sklenjen pravni posel vedno mogoče sporazumno razveljaviti, ob izpolnjenih zakonskih pogojih pa to doseči tudi v ustreznem postopku. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, posledično tudi ni ugotavljalo, ali se sodedič D. K. s preklicem (oz. razveljavitvijo) strinja ali ne in je posledično dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

(8.) Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 355. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo pred ponovno odločitvijo moralo izjavo o preklicu vročiti D. K., da se o njej izjavi. V kolikor bi dedič s preklicem soglašal, bo odločilo o dedovanju naknadno najdenega premoženja upoštevajoč prvotni sklep in izjavo o sprejemu dediščine. Če do soglasja v zvezi s tem ne bo prišlo, pa bo potrebno nastalo situacijo presojati upoštevajoč 210. člen ZD in v primeru, da bi med dediči prišlo do spora o dejstvih, zapuščinski postopek prekiniti in odločiti o napotitvi na pravdo.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 1) Iz predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju namreč izhaja, da je v zvezi s tem prišlo med dediči do dogovora in da dedič M. K. predlaga, da nepremičnine deduje le on, kar brez dvoma pomeni, da je odstopljeni dedni delež sprejel.