Jedro

Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika.

Primarnega namena ni mogoče doseči; ker pa tudi (ponoven) odpust obveznosti ne bi bil mogoč, je pravilen zaključek, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da se dolžnikov položaj zaradi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, ki bi ga sodišče zaradi neobstoja premoženja moralo končati brez razdelitve upnikom, ne bi v ničemer bistveno izboljšal. Obveznosti so bile dolžniku že odpuščene s pravnomočnim sklepom St 1732/2010, zaradi česar ponoven odpust obveznosti ne bi bil dopusten (3. točka 399. člena ZFPPIPP). Zaradi tega je zaključilo, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka, s čemer višje sodišče soglaša. 5. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP). Ni sporno, da je dolžnik insolventen, prav tako tudi ne, da nima premoženja in zaposlitve. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen.

6. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti (Pododdelek 5.11.2 ZFPPIPP). Drži pritožbena navedba, da dolžnik takega predloga ni vložil, kar pa za odločitev ni bistvenega pomena. Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Tega dolžnik glede na zgoraj navedeno s predmetnim postopkom osebnega stečaja ne more urediti in tudi ne izboljšati. Primarnega namena ni mogoče doseči, ker pa tudi (ponoven) odpust obveznosti ne bi bil mogoč, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je pravilen zaključek, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka. Postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen (vsaj) primarni namena tega postopka, dolžnik pa niti ne zatrjuje, da bi nastale kakšne nove okoliščine, ki bi upravičevale začetek tega postopka.

7. Dolžnik s pritožbenimi razlogi po zaključku višjega sodišča ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).