Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče izjemoma ne vpiše plombe (četrti odstavek 135. člena ZZK-1) oziroma jo izbriše in ne izda posebnega sklepa (136., 138. člen ZZK-1), sicer jo vpiše in o zadevi odloči s sklepom. V tem primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo plombe, ne gre za tak izjemen primer. Plomba za upnikovo zaznambo sklepa o izvršbi ni bila vpisana in s sklepom ni bilo odločeno samo zato, ker je bil problem v njegovi matični številki. Pri tehtanju na eni strani upnikove zastavne pravice in na drugi strani katero matično številko se naj vpiše v zemljiško knjigo je treba dati prednost stvarni pravici upnika. Matična številka je namenjena samo idenfikaciji upnika.

Zemljiška knjiga bi morala najprej vpisati plombo in nato meritorno odločiti o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi, da bi imele stranke možnost pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo izvršilna dejanja. Ugotovilo je, da ga je po izdaji sklepa o izvršbi obvestilo zemljiškoknjižno sodišče, da zaznamba sklepa o izvršbi pri idealnem deležu nepremičnine ni mogoča, ker matična številka upnika pripada stečajnemu upravitelju, ki je samostojni podjetnik. Sodišče ne more nadaljevati postopka in zaznamba sklepa o izvršbi po predlogu upnika ni izvedena oziroma ni mogoča. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče bistveno kršilo pravila postopka, ko je izdalo sklep o ustavitvi postopka na podlagi obvestila zemljiškoknjižnega sodišča, in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, v posledici česar je napačno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi obvestila zemljiškoknjižnega sodišča ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo izvršilna dejanja. Nepravilen in nezakonit je sklep, saj ne drži, da zaznamba, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ni mogoča, oziroma je nepravilno stališče, da bi se upravitelj kot zastopnik stečajne mase po pokojni upnici moral identificirati z EMŠO. Na podlagi 418. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine spadajo tudi terjatve do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu Zakona o dedovanju, ki jih je za račun stečajne mase proti dedičem upravičen uveljaviti upravitelj. Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev neposredno do posameznega zapustnikovega dediča. Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v primeru stečajne mase upravlja upravitelj. Upravitelj je registriran za opravljanje dejavnosti - upravljanje insolventnih postopkov ter je na podlagi zakonskih določil upravičeno podal predlog za izvršbo in korist stečajne mase (ima omejeno pravno subjektiviteto, nima pa lastne identifikacijske številke za potrebe vpisa v zemljiško knjigo). Kolikor bi bilo pravilno stališče, da je za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v korist imetnika stečajne mase potrebno upnika identificirati z EMŠO, bi to lahko morebiti bila le EMŠO upnice - v postopku stečaja zapuščine, vendar je slednja pokojna in ni več procesno sposobna sprožati novih sodnih postopkov niti po zastopniku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ni izvedena oziroma ni mogoča, oprlo na listino v spisu. To je uradni zaznamek vpisničarke zemljiške knjige z dne 2. 9. 2016. Na listini z naslovom "Vpis podatkov o novi izvedeni pravici/zaznambi" je uradni zaznamek, da vnos predloga ni mogoč, ker se navedena matična številka nanaša na s.p.. Iz spisa ni razvidno, da bi zemljiška knjiga vpisala plombo, še manj, da bi o vpisu izdala sklep.

5. Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, [...] in sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi (167. člen ZIZ; prvi odstavek 170. člena ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi se opravi po pravilih zemljiškoknjižnega postopka, ki so urejena v Zakonu v zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). V tem primeru po pravilih, kot so veljali v trenutku prejema sklepa o izvršbi s prilogami v zemljiško knjigo 2. 9. 2016. 6. O vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenim s tem zakonom. V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 120. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1). Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo (prvi odstavek 134. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga ali listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Plomba se vpiše tako, da se navedejo naslednji podatki: 1. oznaka, da gre za plombo, 2. opravilna številka, pod katero se vodi zemljiškoknjižni postopek, 3. trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka, 4. trenutek (dan, ura in minuta) začetka učinkovanja vpisa, 5. vrsta vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva ali o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, 6. podatki o stanju postopka in 7. podatki o tem, ali je bil vpis dovoljen ali pa je bilo o vpisu odločeno negativno. Plomba se ne vpiše: 1. če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 125.a člena tega zakona, 2. če je obvestilo sodišča ali drugega državnega organa, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, vloženo v nasprotju s prvim odstavkom 125.a člena tega zakona, 3. če je obvestilo geodetske uprave, ki je podlaga za poočitev iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona poslano v nasprotju s sedmim odstavkom 115. člena tega zakona, 4. v zvezi s poočitvami spremembe podatkov o osebi iz 3. točke 114. člena tega zakona (prvi, tretji in četrti odstavek 135. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je odločalo o glavnem vpisu: 1. če je bilo v tem postopku pravnomočno odločeno, da se vpis dovoli: hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani glavni knjigi po 177. členu tega zakona, 2. če je v tem postopku pravnomočno odločeno, da se postopek ustavi zaradi umika predloga, da se predlog zavrže ali da vpis ni dovoljen: ko postane ta odločitev pravnomočna. Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je odločalo o poočitvi iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona: 1. če je poočitev dovoljena: hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani glavni knjigi po 177. členu tega zakona, 2. če poočitev ni dovoljena: hkrati z izdajo obvestila iz šestega odstavka 115. člena tega zakona (136. člen ZZK-1). O vpisih in izbrisih plomb, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklep (138. člen ZZK-1).

7. Torej zemljiškoknjižno sodišče izjemoma ne vpiše plombe (četrti odstavek 135. člena ZZK-1) oziroma jo izbriše in ne izda posebnega sklepa (136., 138. člen ZZK-1), sicer jo vpiše in o zadevi odloči s sklepom. V tem primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo plombe, ne gre za tak izjemen primer. Plomba za upnikovo zaznambo sklepa o izvršbi ni bila vpisana in s sklepom ni bilo odločeno samo zato, ker je bil problem v njegovi matični številki. Pri tehtanju na eni strani upnikove zastavne pravice in na drugi strani katero matično številko se naj vpiše v zemljiško knjigo je treba dati prednost stvarni pravici upnika. Matična številka je namenjena samo idenfikaciji upnika. Ta v pritožbi tudi ponuja teoretično možnost identifikacije z EMŠO pokojne upnice, namesto katere je sedaj stečajna masa. Slednja je umetna tvorba z omejeno pravno subjektiviteto, zastopa pa jo stečajni upravitelj. Zemljiška knjiga bi morala najprej vpisati plombo in nato meritorno odločiti o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi, da bi imele stranke možnost pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku (157., 159. člen ZZK-1). V tem primeru te možnosti niso imele. Zato upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da izvršilno sodišče ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa na podlagi obvestila (v obliki uradnega zaznamka) zemljiškoknjižnega sodišča. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, ne more samo dopolniti postopka. Ugodilo je pritožbi upnika in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

8. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje ponovno pošlje sklep o izvršbi s prilogami in obvestilom po 86. oz. 90. členu ZZK-1 zemljiški knjigi, kot ga je 2. 9. 2016, da najprej vpiše plombo ter počaka na meritorno odločitev.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).