Jedro

Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena, kar je po oceni sodišča deloma tudi posledica nepravilno uporabljena pooblastila na podlagi diskrecijske pravice. Po navedenem sodišče pritrjuje tožniku, da odločba v izpodbijanem delu ne dosega standarda obrazloženosti, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 2224/2023 z dne 12. 12. 2023 odpravi v I. točki izreka v delu, v katerem je odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v postopku preiskave, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. II Kpr 80853/2023 v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v postopku preiskave pred sodiščem na drugi stopnji in pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, do končanja kazenskega postopka preiskave in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.V I. točki izreka izpodbijane odločbe je Okrožno sodišče v Celju (v nadaljevanju upravni organ ali toženka) prošnji A. A. (v nadaljevanju prosilka ali prizadeta stranka) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v postopku preiskave, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. II Kpr 80853/2023 ugodilo od 7. 12. 2023 dalje v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v postopku preiskave pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, do končanja postopka preiskave.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prosilka upravičenka do denarne socialne pomoči, zato je njena prošnja za izredno BPP z vidika prvega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) utemeljena. Na podlagi podatkov elektronskega kazenskega spisa je upravni organ ugotovil, da je Okrožno sodišče v Celju 7. 11. 2023 izdalo sklep opr. št. II Kpr 80853/2023, s katerim je zoper prosilko uvedlo preiskavo, ker naj bi storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivo dejanje omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu po prvem odstavku 187. člena KZ-1. Upravni organ je štel, da prosilka zaproša za BPP v postopku preiskave opr. št. II Kpr 80853/2023 Okrožnega sodišča v Celju. Upravni organ je še ugotavljal, da je bil prosilki s sklepom opr. št. I Kpd 80853/2023 z dne 5. 11. 2023 odrejen pripor, ki je bil s sklepom z dne 1. 12. 2023 podaljšan za 1 mesec, to je do vključno 2. 1. 2024.

3.Upravni organ je ugotavljal, da sta izpolnjena subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP. Prosilki je dodelil BPP v obliki, kot izhaja iz izreka odločbe, torej v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v postopku preiskave pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, do končanja postopka preiskave. Navajal je, da je zoper prosilko bil odrejen pripor, zaradi česar je ob upoštevanju drugega odstavka 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki določa, da mora imeti obdolženec zagovornika pri postopku po 204.a členu tega zakona in ves čas, dokler traja zoper njega odrejeni pripor, prosilki dodelil BPP v enakem obsegu, kot za primer, da bi bil v skladu s četrtim odstavkom 70. člena ZKP prosilcu postavljen odvetnik po uradni dolžnosti.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4.Iz tožbe izhaja, da se tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) z izpodbijano odločbo strinja le delno. Tožnik je navajal, da sama dodelitev BPP prosilki ni sporna, sporen pa je njen obseg, saj toženka ni pravilno upoštevala objektivnega (vsebinskega) pogoja iz 24. člena ZBPP. Namen BPP je v tem, da se socialno šibki osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh in da ne gre za izigravanje določb ZBPP. Upravni organ pa mora pri odločanju o dodelitvi BPP ravnati ekonomično, preprečevati zlorabo pravice do BPP in pri tem skrbeti tudi za smotrno porabo proračunskih sredstev. Tožnik je glede obsega dodeljene BPP opozarjal na prvi in drugi odstavek 28. člena ZBPP.

5.Tožnik je navajal, da iz spisovne dokumentacije zadeve Okrožnega sodišča v Celju opr. št. II Kpr 80853/2023 izhaja, da je sodišče 7. 11. 2023 izdalo sklep, s katerim je zoper prosilko uvedlo postopek preiskave zaradi storitve kaznivega dejanja, ki pa še ni zaključen. Navedeno dejstvo toženki preprečuje odločitev o prošnji prosilke za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje tudi pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in je odločitev upravnega organa v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V tej fazi postopka namreč ni gotovo, ali bo prosilka BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije sploh potrebovala. Tožnik je navajal, da je zato dodelitev BPP v takšnih okoliščinah (vnaprej) preuranjena in nerazumna, in tako niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Tudi Upravno sodišče je v svojih odločitvah že pojasnilo, da je določbo 4. in 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP treba razlagati tako, da je za dodelitev BPP potrebno izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP za vsako stopnjo.

6.Tožnik je še navajal, da toženka preudarkov, ki so jo vodili pri odločanju, ni obrazložila in ni navedla razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje upravičevali dodelitev BPP v spornem obsegu (torej za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije), s čimer po prepričanju tožnika ni zadostila standardu obrazloženosti. Da bi bilo sodno odločbo mogoče preizkusiti, mora namreč vsebovati vsa pravno odločilna dejstva (konkretizirane okoliščine in podlago za odločitev) s takšno stopnjo podrobnosti, da je odločbo mogoče preizkusiti. Tožnik je še dodal, da lahko na podlagi prvega odstavka 11. člena ZBPP prosilec zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Prosilka bo lahko po tem, ko bo postopek v zadevi zaključen, vložila novo prošnjo za BPP in v novi prošnji navedla želeno vrsto, obliko in obseg BPP.

7.Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi in odločbo v I. točki izreka spremeni tako, da se prosilki dodeli izredno BPP v navedenem postopku preiskave v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na prvi stopnji, v presežku pa prošnjo zavrne oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP na drugi stopnji in pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in v tem delu vrne zadevo v ponovni postopek.

8.Toženka odgovora na tožbo ni podala, po pozivu sodišča pa je poslala upravni spis.

9.Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki, prosilki A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podala in tudi sicer ni sodelovala v postopku.

Odločanje brez glavne obravnave

10.Prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožnik dejanskega stanja ne izpodbija, zato je na podlagi citiranega določila odločilo brez glavne obravnave.

K izreku sodbe

11.Tožba je utemeljena.

12.Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da med strankami ni sporno, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev redne BPP ter da izpolnjuje objektivni pogoj po 24. členu ZBPP za dodelitev izredne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje.

13.Med strankami pa je sporna odločitev za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Tožnik, ki opozarja na določbe 26. in 28. člena ZBPP glede oblik in obsega BPP, namreč zatrjuje, da je toženka v tem delu preuranjeno, neobrazloženo in neutemeljeno dodelila BPP prosilki, pri čemer se sicer sklicuje na neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP.

14.Po ZBPP se BPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

15.Prosilka je v konkretni zadevi zaprosila za izredno BPP, ki se dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

16.Sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi sporna dodelitev BPP z vidika njenih oblik in obsega. Oblike BPP določa 26. člen ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 26. člena se BPP lahko dodeli: (-) za pravno svetovanje; (-) za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; (-) za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; (-) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; (-) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; (-) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; (-) za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; (-) za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in (-) kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

17.V kakšnem obsegu se dodeli BPP, ureja 28. člen ZBPP. BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat, ali dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji), ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Iz citiranih zakonskih norm je razvidno, da ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi drugačen obseg (manjši, delni), vendar pa tega ne sme storiti brez razloga.

18.Iz 5. alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP izhaja, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi navedbo oblik in obsega BPP. Iz prošnje prosilke v konkretni zadevi je razvidno, da je rubriko glede oblik in obsega izpolnila z navedbami, da prošnjo vlaga za zastopanje pri vseh procesnih dejanjih. Toženka v izpodbijani odločbi z vidika povzetih navedb sicer ni zavzela stališča o tem, katero obliko pravne pomoči prosilka v zadevi uveljavlja, a sodišče ugotavlja, da prosilka ni jasno in določno opredelila oblik pravne pomoči, za katere zaproša. Kljub temu ta pomanjkljivost še ne odkazuje na postopanje z nepopolnimi vlogami, saj drugi odstavek 26. člena ZBPP določa, da če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pomoči, odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku. Nadalje tudi drugi odstavek 28. člena ZBPP daje podlago za zaključek, da pristojni organ za BPP ne glede na obseg pomoči, ki jo prosilec uveljavlja, lahko določi drugačen obseg posameznih pomoči, ali drugače omeji oblike pomoči.

19.Sodišče pritrjuje tožniku, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, kar pa je po oceni sodišč deloma tudi posledica nepravilno uporabljene diskrecijske pravice, na katero napotuje drugi odstavek 26. člena ZBPP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe očitno izhaja, da je upravni organ o oblikah BPP odločal na podlagi lastnega preudarka, ki ga je uporabil na način, da je izhajal iz določb 70. člena ZKP, s tem pa je po presoji sodišča nepravilno uporabil pooblastila na podlagi diskrecijske pravice. Po drugem odstavku 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki ga je upravni organ zavezan upoštevati na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP, namen in obseg pooblastila za odločanje po prostem preudarku določa zakon ali predpis lokalne skupnosti, ki tako pooblastilo vsebuje. V konkretni zadevi je to ZBPP in ne ZKP, na katerem je toženka utemeljevala svojo odločitev, sprejeto po prostem preudarku. V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Iz citiranih splošnih določb izhaja, da je toženka pri odločanju po prostem preudarku glede oblik BPP dolžna presoditi, katera izmed oblik pravne pomoči, naštetih v prvem odstavku 26. člena ZBPP, je potrebna, da bo prosilki zagotovljena pravica do sodnega varstva v konkretni kazensko preiskovalni zadevi, pri čemer mora izhajati zlasti iz besedila ZBPP, torej tudi meril, ki jih ta zakon uzakonja, to pa so lahko tudi merila iz 24. člena ZBPP, na katera opozarja tožnik. Sodišče dodaja, da po ustavnosodni praksi upravni organ pri opredelitvi meja in namena pooblastila za diskrecijsko odločanje poleg besedila zakona, ki vsebuje pooblastilo, lahko upošteva morebitno ureditev v drugih zakonih, vendar ob tehtanju primerljivosti predmeta urejanja. Pri tovrstnem odločanju upravni organ ne sme prezreti niti javne koristi kot enega temeljnih načel upravnega postopka (7. člen ZUP).

20.Odločanje po prostem preudarku torej ni enostavno, kar se odraža tudi v zahtevnosti obrazložitve odločitve. Iz obrazložitve mora biti razvidno, ali je upravni organ dovolj natančno in ustrezno ugotovil dejansko stanje, opredeljena morajo biti merila presoje, ki jih je upravni organ upošteval pri odločanju, obrazložitev mora biti taka, da se stranki omogoča spoznanje, kateri razlogi so vplivali na odločitev upravnega organa. Ker je toženka v konkretni zadevi nepravilno uporabila ZBPP v delu, ki uzakonja pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, je obrazložitev toženke glede dodelitve pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije1 upo1tevaje ugotovljeno dejansko stanje (le-to ni izpodbijano) pomanjkljiva; pojasnjena je z vidika dolodb ZKP, ne pa z vidika namena in besedila ZBPP, ki podeljuje pravico za odločanje po prostem preudarku.

21.Neobrazložena pa je tudi odločitev o dodelitvi BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji. V tem delu gre za obseg ene od oblik BPP. V konkretni zadevi ni sporno, da je zoper prosilko uvedena preiskava, v okviru katere ji je tudi bil odrejen pripor. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je zadeva v fazi odločanja na prvi stopnji, zato dodelitev BPP tudi za svetovanje in zastopanje na drugi stopnji terja obrazložitev, ali je tak obseg pravne pomoči potreben oziroma ali je iz vidika 1. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP mogoče doseči pričakovan rezultat že z manjšim obsegom pravne pomoči (le z zastopanjem pred sodiščem na prvi stopnji). Obrazložitev v tem delu pa je izostala.

22.Po navedenem sodišče pritrjuje tožniku, da odločba v izpodbijanem delu ne dosega standarda obrazloženosti, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Tretji odstavek 27. člena ZUS-1 določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. ZUP med absolutne bistvene kršitve pravil postopka uvršča tudi primere, ko se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri teh kršitvah se vpliv na zakonitost oziroma pravilnost odločitve domneva in ga ni potrebno posebej ugotavljati. Sodišče po navedenem zaključuje, da je podan izpodbojni razlog iz druge točke prvega odstavka 27. člen ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

23.Sodišče je zaradi ugotovljene postopkovne kršitve na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločbo toženke v izpodbijanem delu (glede izredne BPP v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v postopku preiskave pred sodiščem na drugi stopnji in pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije) odpravilo in zadevo v tem delu v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, da v njem ob upoštevanju stališč iz te sodbe odpravi opisane postopkovne kršitve glede obrazloženosti odločitve.

24.Stroški postopka niso bili priglašeni, zato sodišče o le-teh ni odločalo.

-------------------------------

1Take oblike BPP sicer ZBPP izrecno ne uzakonja, če pa je toženka merila na pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi, pa sodišče opozarja, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni tisto, ki je pristojno za odločanje o vsaki obliki izrednega pravnega sredstva. Po drugi strani pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije presegajo odločanje o izrednih pravnih sredstvih.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 6, 214, 237 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 28, 28/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.