Jedro

Tudi tiste stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev po SPZ v primerjavi z ZTLR spreminjajo, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ, če so bile pridobljene pred 1. 1. 2003.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je (v delu, ki je pomemben za revizijo) ugotovilo, da ima tožnik lastninsko pravico na zemljiški parceli št. 92 k.o. ... in naložilo tožencu, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe lastninske pravice v tožnikovo korist na omenjeni zemljiški parceli.

2. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženec je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da brez pisne pogodbe ni mogoče govoriti o lastniški posesti in ni mogoče priposestvovanje. Sodišče ni uporabilo 11. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ). Zmotno je uporabilo 9., 27., 28. in 43. člena SPZ. Zaradi publicitete vpisov v zemljiško knjigo in javnosti zemljiške knjige se šteje, da so bili tožnik in njegovi predniki seznanjeni z lastniškim stanjem sporne parcele. Sodišče bi moralo uporabiti materialno pravo, ki je veljalo od 1844 (pridobitev tožnikovih prednikov) do izdaje sodbe. Tožnik ni predložil nobene listine, ki bi izkazovala njegovo lastninsko pravico ali podlago. Nikoli ni obstajala v tožnikovo korist niti v korist njegovih pravnih prednikov nobena podlaga ali osnova, ki bi kazala na njihovo dobrovernost. Sodišče bi moralo uporabiti Zakon o gozdovih.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (glej tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP), so brez pomena vse tiste revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri. Z revizijsko kritiko dejanskega stanja se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo.

7. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (370. člen ZPP). To pomeni, da mora revident vsak očitek postopkovne kršitve jasno opredeliti in konkretizirati. Pavšalna kritika, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, ne zadošča za obrazloženost. Izpodbijanje dejanskega stanja z navideznim uveljavljanjem bistvenih kršitev prav tako ni dovoljeno. Na očitek glede domnevne protispisnosti je revidentu na četrti strani sodbe že odgovorilo pritožbeno sodišče, revizijsko sodišče pa z razlogi soglaša. 8. Pri preizkusu pravilne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče izhajalo iz naslednjih pravno relevantnih dejstev, kot jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče: - po podatkih zemljiške knjige ima lastninsko pravico na sporni zemljiški parceli toženec; - tožnik je bil prepričan, da je podedoval sporno zemljiško parcelo, da sodi h kmetiji (polovico kmetije je dedoval leta 1975, drugo polovico pa leta 1990), utemeljeno je mislil, da sta njegova pravna prednika lastnika sporne zemljiške parcele; - ko je tožnik 2003 zaprosil za dovoljenje pri gozdni upravi za posek na zemljiški parceli in mu je bila izdana odločba z dne 7. 3. 2003, se je toženec zoper njo pritožil in trdil, da ima lastninsko pravico on; šele takrat je tožnik izvedel, da je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica v toženčevo korist; - tožnikovi predniki so imeli zemljiško parcelo v posesti in so ves čas šteli, da sodi ta parcela h kmetiji; - leta 1982 so parcelo že imeli v posesti V.;- do leta 2004 ni bilo spora o lastništvu sporne parcele.

9. Po presoji vseh ugotovljenih okoliščin revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči zmotno uporabili določbe SPZ, ki urejajo priposestvovanje, oziroma nista uporabili določb Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 6/80, 20/80 in 36/90, v nadaljevanju ZTLR), ki bi jih morali uporabiti. V skladu s prehodno določbo SPZ (266. člen) ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred 1. 1. 2003, v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ. To velja tudi za stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo(1). Lastninska pravica, ki jo je posestnik pridobil s priposestvovanjem, ostane veljavna, če so se vsi pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31. 12. 2002. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je odločitev, da ima tožnik lastninsko pravico na zemljiški parceli št. 92 k.o. ..., kljub napačni uporabi določb SPZ pravilna, ker so se pogoji za pridobitev do uveljavitve SPZ že izpolnili.

10. Ena od novosti SPZ je ukinitev pojma zakonite in dobroverne posesti, ki ga je poznal ZTLR. Temu pojmu v vsebinskem pogledu ustreza novi pojem dobroverne lastniške posesti(2). Po pravilih SPZ posestnik ne more biti dobroveren, če njegova posest ne temelji na veljavnem (tudi neveljavnem, če je v dobri veri glede veljavnosti) pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice. Posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest (lahko je sicer neveljaven), ni dobroveren. Tudi priposestvovalni sistem ZTLR je temeljil na dobrovernosti, vendar zakonitost posesti (posest, ki temelji na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja) ni bila pogoj za t. i. izredno priposestvovanje. V tem primeru je priposestvovalna doba znašala za nepremičnine 20 let, vendar je bila potrebna zgolj dobroverna posest. Priposestvovalna doba je začela teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, končala pa se je z iztekom zadnjega dne te dobe. V priposestvovalno dobo se je všteval tudi čas, ko so predniki posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so v tožnikovem primeru izpolnjene vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem po pravilih ZTLR o izrednem priposestvovanju. Skupaj z vštetjem časa od leta 1983, ko so V. že imeli zemljiško parcelo v posesti, pa do 31. 12. 2002 je preteklo 20 let. Čeprav posest ni bila zakonita, je glede na vse ugotovljene okoliščine sklepati, da je bila dobroverna. Zato je odločitev, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na sporni zemljiški parceli pravilna.

11. Ker uveljavljana razloga nista bila podana, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

.Op. št. (1): Juhart M. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, s. 1043. Op. št. (2): Tratnik M., Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili, Uradni list, s. 28.