Jedro

Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil in ni imenoval pooblaščenca za sprejem pisanj v Sloveniji, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 15. 9. 2016 vložil tožbo zaradi odprave odločbe Upravne enote Celje, št. 214-761/2016-8 (121803) z dne 30. 5. 2016. Tožbo je vložil po pooblaščencu, odvetniku A.A., odvetniku iz Niša, ter tožbi priložil pooblastilo.

2. Skladno z določbo 2.a člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), lahko tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve pod pogoji, ki jih določi ta zakon. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (tretji odstavek 1. člena ZOdv), tuji odvetnik pa se lahko vpiše v imenik tujih odvetnikov bodisi pod nazivom odvetnik (34.a čl. ZOdv), bodisi pod nazivom iz svoje države (34.č in 34.b čl. ZOdv). Sodišče je odvetnika A.A. pozvalo, naj sodišču predložila dokazila, da izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica oziroma odvetniških storitev v Republiki Sloveniji. Na podlagi navedenega dopisa je sodišču tožnik B.B. dne 22. 11. 2016 poslal dopis z naslovom „Odpoved pooblastila“, v katerem je navedel, da odvetnik A.A. iz Niša v Sloveniji nima dovoljenja za opravljanje storitev.

3. Ker je tožnik v dopisu z dne 22. 11. 2016 sodišču izrecno pojasnil, naj šteje, da je tožbo z dne 16. 6. 2016 (pravilno 15. 9. 2016) proti Republiki Sloveniji, ki se vodi pod opravilno številko IV U 119/2016, vložil sam, je sodišče ob upoštevanju vsebine tega dopisa, v katerem uvodoma navaja, da je seznanjen z vsebino spisa IV U 119/2016, štelo tudi, da je tožnik seznanjen z vsebino sklepa Upravnega sodišča IV U 119/2016-2 z dne 21. 9. 2016. V tej zvezi sodišče tožniku pojasnjuje tudi, da njegovega predloga iz dopisa z dne 22. 11. 2016, da naj mu imenuje odvetnika, ni bilo dolžno upoštevati, ker skladno z določbami V. poglavja ZPP pooblaščenca v postopku kot je sporen, postavi (pooblasti) stranka in se ne določa po uradni dolžnosti.

4. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da ima tožba formalne pomanjkljivosti. Ugotovilo je, da je tožnik po podatkih tožbe v tujini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek. Po določbah prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), mora tožnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Ker tožnik ob vložitvi tožbe ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, mu je sodišče po začasni zastopnici naložilo, naj imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in sicer v roku 30 dni, šteto od dneva, ko je ta sklep vročen začasni zastopnici.

5. Tožnika je tudi opozorilo, če v danem roku ne bo imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bo sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrglo.

6. Sodišče ugotavlja, da tožnik v postavljenem roku (šteje se, da mu je bil sklep začasne zastopnice za sprejemanje pisanj vročen dne 23. 9. 2016) pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1, zavrglo.