Jedro

Za poseg v s sodno poravnavo dogovorjen režim stikov morajo biti, enako kot za poseg v pravnomočno odločitev sodišča glede stikov, podani posebej utemeljeni razlogi. Izkazana mora biti bistvena sprememba okoliščin, ki so bile podlaga prvotni odločitvi.

To, da se preživninskemu zavezancu rodijo otroci, sicer poveča stroške, a sprememba ni odločilna oziroma ne predstavlja spremembe premoženjskih zmožnosti tedaj, ko so te dovolj dobre oziroma tedaj, ko tudi rojstvo otrok ne poruši vrednostnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. V zadevi II Ips 454/99 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da se starši ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, preživninski zavezanec se mora potruditi, da bo toliko zaslužil, da bo lahko preživljal svoje otroke, saj je to njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se izpodbijani sklep v točki I izreka spremeni tako, da se predlog predlagatelja za spremembo s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 139/2021 z dne 18. 10. 2021 dogovorjenih stikov z A. A. zavrne.

II. Pritožba predlagatelja se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu - točki II izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagatelja in spremenilo stike, ki jih s sinom A. A. izvaja na podlagi sodne poravnave z dne 18. 10. 2021 med tednom (na 14 dni od srede popoldne do četrtka zjutraj in od petka po pouku do ponedeljka zjutraj) tako, da potekajo vsak drugi teden, ko oče dela v dopoldanski izmeni, od srede po pouku do ponedeljka, ko otroka pred poukom pripelje v šolo (točka I izreka izpodbijanega sklepa). Kolikor je predlagatelj zahteval več ali drugače glede stikov, njegov predlog za spremembo varstva in vzgoje sina, za določitev preživnine, ureditev stalnega prebivališča, naslova za vročanje, obveščanja o pošiljkah in vsebini pošiljk ter glede obveznosti udeležencev o medsebojnem obveščanju o zdravstvenem stanju, zdravstvenih pregledih in posegih na otroku, je zavrnilo (točka II izreka). Udeležencema je omejilo starševsko skrb tako, da sta dolžna redno obiskovati delavnice Društva za nenasilno komunikacijo; ukrep traja eno leto (točka III izreka izpodbijanega sklepa). Sklenilo je, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (točka IV izreka) in da v delu glede roka za vključitev udeležencev v delavnice pri Društvu za nenasilno komunikacijo pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (točka V izreka).

2.Oba udeleženca se pritožujeta zoper I. točko izreka, predlagatelj tudi zoper II. točko izreka. Predlagatelj uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) opredeljene pritožbene razloge, nasprotna udeleženka pa zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava.

3.Predlagatelj sodišču očita, da je napačno uporabilo materialno pravo, ker je predlog za določitev skupnega varstva in vzgoje otroka presojalo tako, da je ugotavljalo, ali je otrokova korist tako ogrožena, da to terja spremembo oblike varstva in vzgoje. Moralo bi opraviti presojo ali so podane spremenjene okoliščine, ki vplivajo na trenutno določeno obliko varstva in vzgoje, a iz sklepa ni razvidno, da bi jo; podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačno je uporabilo materialno pravo tudi glede presoje obstoja pogojev za skupno varstvo in vzgojo. Osnovni pogoj za skupno starševstvo je primernost starševskih kapacitet obeh staršev, sodišče pa je predlog za skupno starševstvo zavrnilo zgolj na podlagi ugotovitve, da je komunikacija med udeležencema konfliktna. Iz sodne prakse izhaja, da če otrok zaradi neustrezne komunikacije med staršema ni ogrožen, razlogov za zaupanje v varstvo in vzgojo le enemu od staršev ni.

V zvezi z določitvijo stikov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prišlo do spremenjenih razmer, ki narekujejo povečanje stikov, čeprav to ni nikjer izrecno zapisalo. Zaključek, da so otroku v korist stiki z očetom zgolj vsak drug teden od srede do nedelje, je zmoten. Glede na spremenjene razmere bi bil pravilen zaključek, da bi z očetom preživel cel teden, saj ni nobenih okoliščin oziroma razloga, da bi z očetom preživel manj časa kot z mamo.

Glede preživnine je prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, da na to presojo vpliva tudi obseg stikov starša z otrokom, vendar pa tega v resnici ni upoštevalo. Z A. A. bo imel sedaj več stikov, torej bo neposredno kril več njegovih potreb. Upoštevati je treba tudi rojstvo še enega otroka. V zvezi s tem se sklicuje na judikate VS RS II Ips 454/1999, VSL IV Cp 446/2019, VSL IV Cp 1741/2017, VSM III Cp 572/2023. Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo s presojo spremenjenih okoliščin oziroma je to presojo opravilo pomanjkljivo in nepravilno. A. A. skoraj polovico časa preživi pri njem in v tem času otroku krije vse stroške, vključno z oblačili, obutvijo, igračami, poleg tega pa še polovico vseh stroškov, povezanih s šolami v naravi, nakupom šolskih potrebščin in eno plačljivo zunajšolsko dejavnostjo. Ostane le še strošek šolske položnice in stroški, ki nastanejo pri materi. Opravlja prevoze za otroka v šolo in iz nje, živi pa bistveno dlje kot nasprotna udeleženka. Plačilo 150 EUR mesečno je v takih okoliščinah povsem pretirano. Glede tega v izpodbijanem sklepu ni nobene obrazložitve; podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V zvezi z očitkom zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja predlagatelj navaja, da je bilo njegovo preživljanje časa z A. A. v preteklosti pogojeno z določenimi omejitvami. Sin mu pove, da si želi preživeti več časa z njim. Skrbi ga za varnost sina pri nasprotni udeleženki, ker se sam vozi z neprimernim motorjem. Nasprotna udeleženka glede očetovske vloge preferira svojega novega partnerja, dejanskega očeta pa želi čimbolj izključiti iz sinovega življenja. Podana je tendenca postopnega odtujevanja otroka od očeta.

Nasprotna udeleženka v pritožbi poudarja, da morajo biti za poseg v pravnomočno odločitev podani posebej utemeljeni razlogi. Sodišče v takih postopkih ne ugotavlja ponovno, kakšen obseg stikov bi bil trenutno v korist otroka, pač pa mora najprej odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih je slonela prvotna odločitev o obsegu stikov, in šele po ugotovitvi sprememb lahko ugotavlja, kakšen obseg stikov bi bil trenutno v otrokovo korist, pri tehtanju med manjšimi spremembami obstoječega obsega stikov in ohranitvijo obsega stikov pa dati prednost slednjemu. V obravnavani zadevi sodišče sploh ni ugotovilo, da bi se po sklenitvi sodne poravnave leta 2021 relevantne okoliščine, na katerih je slonela sodna poravnava, bistveno spremenile, zato je odločitev o povečanju obsega stikov med predlagateljem in otrokom materialnopravno zgrešena. Na naroku je povedala, da bi stiki lahko potekali v enem kosu "v bodoče". S tem ni mislila, da bi lahko do tega prišlo že v okviru tega postopka, zato ne zdrži zaključek sodišča prve stopnje, da je v sodno poravnavo lahko poseglo že zaradi soglasja staršev, da stik poteka več dni zapored. Ni soglašala, da bi stiki lahko potekali že od srede, pač pa od četrtka do ponedeljka zjutraj; soglasja za širjenje stikov ni podala. Sodišče zato ni imelo utemeljenega razloga za spregled strokovnega mnenja CSD, ki ne podpira predlagateljevega predloga za spremembo sodne poravnave.

Udeleženca na pritožbo nasprotnika nista odgovorila.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa je.

Glede skupnega varstva in vzgoje

7.Udeleženca sta 9. 5. 2018 sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da se njun sin A. A. (rojen ... 2017) zaupa v varstvo in vzgojo materi. Sodna poravnava ima učinek pravnomočne odločbe. Skladno s četrtim odstavkom 138. člena Družinskega zakonika (DZ) lahko sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka le, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

8.Da se lahko spremeni odločitev o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, se morajo spremeniti tiste okoliščine, na katerih ta odločitev temelji. To so v prvi vrsti zmožnosti staršev ustrezno skrbeti za otroka (starševske kapacitetes), lahko pa tudi druge okoliščine konkretnega primera. Da bi se starševske kapacitete udeležencev ali kakšne druge okoliščine, ki so vplivale na njun sporazum o zaupanju A. A. v varstvo in vzgojo mami, spremenile, predlagatelj niti navajal ni. Predlog je utemeljeval z navedbami, da oba starša izkazujeta odgovoren in skrben odnos do sinovega življenja in zdravja, ustrezno skrbita za njegovo nego in nadzor nad njim, da sta zmožna sodelovati in ustrezno komunicirati pri izvajanju starševske skrbi, otroka ne ogrožata, oba sta sposobna zagotoviti zdravo, varno in ljubeče okolje za otroka. Trditev, da ob sklenitvi sodne poravnave glede zaupanja A. A. v varstvo in vzgojo mami, ni imel katere od navedenih sposobnosti, ni, tudi ne, da se je spremenil medsebojni odnos udeležencev, ki je konflikten. Tudi iz ostalega procesnega gradiva ne izhaja, da bi se spremenila katera od okoliščin, ki vplivajo na odločitev o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.

9.Čeprav ni izrecno navedeno, se iz obrazložitve sklepa da razbrati, da sprememb, ki bi lahko vplivale na odločitev o zaupanju A. A. v varstvo in vzgojo, ni. Odločitev je mogoče preizkusiti in je očitek o kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), neutemeljen. Prav tako očitek o zmotni uporabi materialnega prava. Ker ni pogoja spremenjenih razmer, se sodišču prve stopnje ni bilo treba izrekati o vplivu konfliktnega odnosa med udeležencema na možnost izvajanja skupnega starševstva. Pritožbeno sodišče zato ne bo odgovarjalo na navedbe pritožbe, s katerimi predlagatelj utemeljuje upravičenost skupnega starševstva kljub konfliktnemu odnosu med staršema.

Glede stikov

10.S sodno poravnavo z dne 18. 10. 2021 sta se udeleženca dogovorila, da stiki med predlagateljem in A. A. potekajo vsak drugi vikend od petka od 14.00 ure do ponedeljka zjutraj do 8.00 ure ter vsako drugo sredo od 14.00 ure do četrtka do 8.00 ure, ko predlagatelj dela v dopoldanski izmeni, praznike in počitnice med šolskim letom preživlja s staršema izmenično, torej približno enako časa z vsakim. Skladno z osmim odstavkom 141. člena DZ lahko sodišče tako dogovorjene stike spremeni, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

11.Sodišče prve stopnje ni jasno obrazložilo, katere spremenjene razmere so vzrok za odločitev o spremembi dogovora staršev glede izvajanja stikov A. A. z očetom. Ker je v tem delu obrazložitve sklepa najprej navedlo, da se je predlagatelj preselil v hišo k novi partnerki, s katero ima otroka in da z njimi vsak drug teden preživljata tudi otroka od partnerice (točka 11 obrazložitve), nato pa ugotavljalo, kakšen režim stikov bo A. A. v največjo korist (točka 12 obrazložitve), gre sklepati, da je za spremenjeno okoliščino štelo dejstvo, da si je predlagatelj v novem okolju ustvaril novo družino. V okoliščinah konkretnega primera je taka odločitev materialnopravno zmotna. Za poseg v s sodno poravnavo dogovorjen režim stikov morajo biti, enako kot za poseg v pravnomočno odločitev sodišča glede stikov, podani posebej utemeljeni razlogi. Izkazana mora biti bistvena sprememba okoliščin, ki so bile podlaga prvotni odločitvi.

12.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati nobene take spremembe razmer, ki bi upravičevala širjenje obsega stikov. V zvezi z bivanjskimi razmerami je ugotovljeno, da so za A. A. pri nasprotni udeleženki (še vedno) boljše (ima svojo sobo in prostor za učenje, pri predlagatelju si prostor deli z drugimi otroki) in da mora A. A., ko gre v šolo od predlagatelja, zelo zgodaj vstati. Predlagatelj je izpovedal, da se A. A. pri njem zbuja ob 5.30 uri, ob 6.00 uri gresta od doma. Odločitev je tudi v nasprotju z mnenjem CSD. Po več razgovorih z obema staršema, opravljenem obisku na domu obeh staršev, pridobljenih poročilih pediatrinje, vrtca in šole ter razgovoru psihologinje z A. A. je CSD podal mnenje, da sprememba stikov A. A. ne bi bila v korist. Obrazložil je, da je zanj pomembna kontinuiteta dosedanjega izvajanja stikov, saj je v zadnjem obdobju doživel že več sprememb. Začel je hoditi v šolo in to v popolnoma nov okoliš, kjer še ni imel stikov z vrstniki (v vrtec je hodil v drugem okolišu). Starša sta že večkrat spremenila dogovor glede stikov, A. A. se mora temu nenehno prilagajati, kar ga spravlja v stisko. Mnenje CSD izdelajo strokovnjaki, zato ima posebno dokazno težo (108. člen ZNP-1). Sodišče prve stopnje je navedlo, da je mnenje CSD "korigiralo zaradi soglasja staršev, da stik poteka v enem kosu več dni zapored". Nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da soglasja za stike, kakršne je določilo sodišče, ni podala. Izpovedala je, da bi stiki lahko namesto od srede popoldne do četrtka zjutraj in potem spet od petka do ponedeljka zjutraj potekali strnjeno od četrtka do ponedeljka. Da bi se obseg stikov razširil, torej ni soglašala. Sicer pa tudi, če bi, bi moralo sodišče ugotavljati ali bi bila sprememba stikov A. A. v korist (četrti odstavek 7. člena DZ). Podatki spisa pa ne kažejo, da bi bilo trenutno za A. A. koristno večati obseg dogovorjenih stikov. Bivanjske razmere zanj so boljše pri nasprotni udeleženki. Pri obeh starših rad preživlja čas, od očeta ni odtujen. Trditve predlagatelja o želji A. A. preživljati več časa z njim, v izvedenih dokazih nimajo opore. Iz mnenja CSD, ki upošteva tudi izjavo A. A. pri psihologinji, kaj takega ne izhaja.

13.Za presojo relevantno dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno. To, da se A. A. pri mami vozi z motorjem, se s predlaganimi spremembami ne bi dalo preprečiti. Tudi ne za A. A. škodljivega odnosa med udeležencema, kateremu gre pripisati ravnanja nasprotne udeleženke, s katerimi predlagatelju otežuje prevzem A. A. na stik. Zaradi izboljšanja izvajanja starševske skrbi in komunikacijskih veščin sta udeleženca napotena na delavnice Društva za nenasilno komunikacijo. Ta odločitev je že pravnomočna. Sodišče pričakuje, da bosta udeleženca spoznala, da morata dati pred lastnimi interesi prednost otrokovim in v njegovo dobro sodelovati. Od tega je v veliki meri odvisen otrokov razvoj!

14.Višje sodišče pripominja, da se stik lahko, če se bosta starša tako dogovorila, namesto iz srede na četrtek izvede iz četrtka na petek; sodna odločba za to ni potrebna.

15.Ker je odločitev o spremembi dogovorjenih stikov materialnopravno zmotna, jo je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je predlagateljev predlog tudi v tem delu zavrnilo.

Glede preživnine

16.Predlagatelj se je z izvršilnim naslovom - poravnavo zavezal, da bo za A. A. plačeval določene stroške in nakazoval predlagateljici 150 EUR mesečno. DZ v 197. členu določa, da lahko sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

17.Predlagatelj je predlog za znižanje preživnine utemeljeval z dejstvom, da mora skrbeti še za enega otroka, ter s tem, da bo po predlagani spremembi glede zaupanja A. A. v varstvo in vzgojo ter stikih z njim preživel veliko več časa in neposredno kril njegove potrebe. Izvajanje stikov se glede na odločitev višjega sodišča ni spremenilo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da rojstvo sina B. A. ni razlog za znižanje preživnine za sina A. A., je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilno. Predlagatelj ni dokazal, da so se z rojstvom še enega otroka njegove preživninske zmožnosti tako znižale, da ne bi zmogel plačevati preživnine 150 EUR mesečno, ali da so se znižale potrebe A. A. Sodna praksa, na katero se sklicuje, pritožbe v resnici ne podpira. Pritožba posamezne dele obrazložitiv iztrga iz konteksta. Primerjane odločbe pojasnjujejo, da to, da se preživninskemu zavezancu rodijo otroci, sicer poveča stroške, a sprememba ni odločilna oziroma ne predstavlja spremembe premoženjskih zmožnosti tedaj, ko so te dovolj dobre oziroma tedaj, ko tudi rojstvo otrok ne poruši vrednostnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. V zadevi II Ips 454/99 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da se starši ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, preživninski zavezanec se mora potruditi, da bo toliko zaslužil, da bo lahko preživljal svoje otroke, saj je to njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije.

18.Predlagateljeva pritožbena graja po obrazloženem ni utemeljena. Kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), tudi ni, zato je pritožbo predlagatelja v celoti zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Glede stroškov pritožbenega postopka

19.Nasprotna udeleženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. O priglašenih stroških predlagatelja je višje sodišče na podlagi 101. člena ZNP-1 odločilo po prostem preudarku. Nobenega razumnega razloga za prevalitev njegovih stroškov na nasprotno udeleženko ni navedel in tudi pritožbeno sodišče samo ga ne vidi, zato je odločilo, da svoje stroške krije sam.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 7/4, 138, 138/4, 141, 141/8, 197 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 101, 108 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 54

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.