6. 12. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Alfonza Tominška, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa dr. Andrej Berden, Ljubljana, na seji 6. decembra 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje od 1986 do 2000 za območje Mestne občine Ljubljana (za del območja VK 7/3) (Uradni list RS, št. 69/04) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V7 Kozarje (Uradni list RS, št. 64/05) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje od 1986 do 2000 za območje Mestne občine Ljubljana (za del območja VK 7/3) (v nadaljevanju Odlok o planu), kolikor spreminja namensko rabo kmetijskih zemljišč v območje za stanovanja in kmetijska gospodarstva, in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V7 Kozarje (v nadaljevanju Odlok o PUP), kolikor načrtuje gradnjo kmetijskega gospodarstva. Navajajo, da so neposredni sosedje območja VSK 7/1 – Brdo in da je najbližja hiša od načrtovane gradnje oddaljena le 50 m. Umestitev kmetijskega gospodarstva s hlevom za 100 glav živine naj v urbano okolje ne bi sodila. Pobudniki naj bi izkoristili vse možnosti, da izpodbijana akta ne bi bila sprejeta. Opozarjali naj bi na formalne nepravilnosti pri sprejemanju Odloka o planu. Predlog Odloka o planu naj bi bil razgrnjen z drugačno vsebino, kot je bil sprejet. Razgrnjeni predlog izpodbijanega akta naj bi urejal spremembo namenske rabe iz kmetijskih površin v zelene, športne in rekreacijske površine, Odlok o planu pa naj bi določal spremembo namenske rabe iz kmetijskih površin v površine za stanovanja in kmetijska gospodarstva. Strokovna ocena načrtovane gradnje naj bi bila izdelana šele aprila 2003, torej po javni razgrnitvi obeh izpodbijanih aktov (od 11. 9. do 11. 10. 2002). Iz te strokovne ocene naj bi izhajalo, da emisij v okolje ne bo mogoče preprečiti. Pobudniki navajajo, da gre pri načrtovani gradnji za čezmerne obremenitve okolja, ki bodo presegale mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v prostor. Postopek sprejemanja obeh izpodbijanih aktov naj bi bil v neskladju z določbami 27. do 33. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1). Odlok o PUP naj bi bil sprejet v neskladju z 72. členom Ustave.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da lahko vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakon o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Pobudniki bodo glede na že uveljavljeno ustavnosodno presojo (tako npr. v sklepu št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07) pravni interes za vložitev pobude izkazovali šele hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe, če bo njihova tožba v postopku pred pristojnimi sodišči na podlagi razlage izpodbijanih določb, za katero trdijo, da je ustavno sporna, zavrnjena. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se pobuda namreč lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da morajo pobudniki trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njihovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči.

Navedeno stališče pobudnikom ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči, če ne bodo pobudniki svojih pravic uspešno zavarovali že v teh postopkih. To stališče hkrati pristojnim sodiščem omogoča, da opravijo svojo vlogo, kot jim je zaupana po Ustavi in zakonih. Sodišča so v zadevah, v katerih odločajo o pravicah in obveznostih posameznikov ali pravnih oseb, prva poklicana, naj zakone in druge predpise razlagajo v skladu z ustaljenimi metodami razlage pravnih pravil. Ko Ustavno sodišče odloča o ustavnosti takšnih predpisov, mora imeti tudi zaradi kvalitetne in argumentirane ustavnosodne presoje na razpolago razlage, ki so jih že sprejela pristojna sodišča pri odločanju. Poleg tega bodo lahko pobudniki svoje ugovore v zvezi z neustavnostjo predpisov naslovili že na sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave).

Glede na navedeno bodo lahko pobudniki pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih aktov izkazovali šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev v postopkih pred pristojnimi sodišči hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta Klampfer in mag. Miroslav Mozetič. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik