Jedro

Pogoj za razdelitev premoženja v skladu s 374. členom ZFPPIPP je, da tega premoženja ni mogoča unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški.

Nesporno je, da so na nepremičnini, ki je predmet izpodbijanega sklepa, v zemljiški knjigi vpisane številne plombe. Navedeno ob dejstvu, da nepremičnina predstavlja dovozno pot do kompleksa bioplinarne, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, nedvomno pomeni, da gre za premoženje, ki je izredno težko unovčljivo, saj razen lastnika bioplinarne, ki pa je v stečajnem postopku in upravljalca le-te, upnika B. d. o. o., drugih zainteresiranih kupcev po vsej verjetnosti ne bi bilo. To pa pomeni, da bi se ob morebitni prodaji nepremičnine prodajna cena zniževala in ne višala, z unovčevanjem pa bi tako nastali nesorazmerni stroški.

Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je pozval vse upnike, da bodisi založijo sredstva za cenitve bodisi sami plačajo cenilce, saj v stečajni masi ni dovolj sredstev za plačilo teh storitev, ki pa so nujno potrebne za izvedbo stečajnega postopka. Navedel je, da se na njegov poziv pritožnik ni odzval, stroške cenitve pa je plačal upnik B. d. o. o. Pritožnik navaja, da je cenitveno poročilo naročil stečajni upnik, ki je izjemno zainteresiran za prevzem nepremičnine ID znak 000 001/5 in zato pritožnik upravičeno dvomi v objektivnost in pravilnost poročila. Pri predmetni nepremičnini naj ne bi bilo upoštevano, da ta predstavlja edino dovozno do kompleksa bioplinaren v ... in je njena realna vrednost iz tega razloga višja kot tržna vrednost ostalih primerljivih nepremičnin, ki jih je cenilka uporabila pri določitvi vrednosti tega zemljišča. Vendar pa pritožnik po presoji pritožbenega sodišča zgolj s temi navedbami ne more ovreči objektivnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in pravilnosti cenitvenega poročila. Navsezadnje za svoje trditve, da ocenjena vrednost sporne nepremičnine ni realna, ni predložil prav nobenega dokaza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru upnika E., j. s., proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase tako, da se v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase upošteva vrednost nepremičnine, ki je predmet prenosa, v višini 40.058,57 EUR, da stroški, ki jih je v skladu s trinajstim odstavkom 374. člena ZFPPIPP dolžan plačati ločitveni upnik, na katerega se prenese premoženje, znašajo 14.099,78 EUR ter da je strošek vrnitve predujma strošek splošne stečajne mase, taksa za delitev pa znaša 93,90 EUR (1. točka izreka). Odločilo je, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 5. 2. 2020, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj B. B. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: O. d. o. o., matična številka ... (3.1 točka izreka). Sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je odmerilo v višini: 3.852,35 EUR brez DDV, 22 % DDV v višini 847,52 EUR in nadomestilo z vključenim DDV v višini 4.699,88 EUR (3.2 točka izreka). Odločilo je, da ima po pravnomočnosti tega sklepa upravitelj pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz točke 3.2 izreka ter da bo o plačilu zadnjih 10 % tega zneska sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3.3 točka izreka).

2. Upnik E., j. s. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter upraviteljev predlog za razdelitev posebne razdelitvene mase zavrne.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik uvodoma očita sodišču prve stopnje, da ni v celoti odločilo o njegovem ugovoru zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, saj je v 1. točki izreka zapisalo, da se ugovoru stečajnega upnika delno ugodi tako, da se v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase upošteva vrednost nepremičnine, ki je predmet prenosa, v višini 40.058,57 EUR, medtem ko v preostalem delu upnikovega ugovora ni zavrnilo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa res ni izrecno zavrnilo ugovora upnika v preostalem delu, vendar pa odločitev, da se ugovoru upnika delno ugodi v povezavi z odločitvijo v 2. točki izreka, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 5. 2. 2020, vsebuje odločitev, da se ugovor upnika v preostalem delu zavrne. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni podana.

7. Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da za nakup nepremičnine ID znak 000 001/2 ni nobenih zainteresiranih kupcev, saj navedenega ni zatrjeval niti stečajni upravitelj niti stečajni upnik. Navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na podlagi česa je to ugotovilo niti ni obrazložilo, zakaj bi prodaja predmetne nepremičnine povzročila nesorazmerne stroške. Trdi, da tudi tega upravitelj ni nikoli zatrjeval. Prav tako v predmetnem stečajnem postopku za takšno ugotovitev naj ne bi bilo prisotnih nobenih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi stečajno sodišče lahko le-to ugotovilo. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je kršilo razpravno načelo, saj je ugotavljalo dejstva, ki jih nobena izmed strank stečajnega postopka ni zatrjevala.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zgoraj navedena nepremičnina ni del kompleksa nepremičnin v lasti stečajnega dolžnika in da predstavlja povezavo kompleksa bioplinarne s cesto, sama bioplinarna pa ni v lasti stečajnega dolžnika. Svojo odločitev o razdelitvi premoženja s prenosom ločitvenemu upniku B. d. o. o. je oprlo na dejstvo, da je premoženje stečajnega dolžnika obremenjeno s številnimi plombami, ki preprečujejo prodajo ter da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno zaradi različnih malverzacij stečajnega dolžnika pred začetkom stečajnega postopka. Prodaja tako obremenjenega premoženja bi po oceni sodišča prve stopnje v odsotnosti morebitnih kupcev povzročila nesorazmerne stroške. Zato je zaključilo, da je odločitev stečajnega upravitelja, da ponudi premoženje v prevzem ločitvenim upnikom, smotrna.

9. Pogoj za razdelitev premoženja v skladu s 374. členom ZFPPIPP je, da tega premoženja ni mogoča unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški. Upravitelj je v izrednem poročilu z dne 5. 6. 2019 pojasnil, da s prodajo nepremičnin ni mogoče začeti zaradi številnih nerešenih zemljiškoknjižnih postopkov, od katerih so nekateri dejansko ovira za prodajo premoženja v stečajnem postopku, saj ni jasno, kakšno bo zemljiškoknjižno stanje po rešitvi vseh postopkov. Navedel je, da je pri nepremičnini parc. št. 002/2 k. o. ... na prvem mestu vknjižena zastavna pravica v korist upnika B. d. o. o. v znesku 5.570.815,00 EUR, na drugem mestu v znesku 4.590.385,00 EUR in na tretjem mestu v znesku 7.916.800,00 EUR ter da glede na navedeno ni niti teoretične možnosti, da bi bila nepremičnina prodana za več, kot je višina zavarovanih terjatev upnika na tej nepremičnini. Zato je upnik B. d. o. o. edini upnik, ki ima lahko kakršenkoli interes v zvezi s to nepremičnino.

10. Pritožnik trdi, da je kompleks bioplinarne, h kateremu predstavlja nepremičnina parc. št. 002/2 k. o. ... dovozno pot, res v lasti druge pravne osebe in da bi ta lahko bila zainteresirana za nakup nepremičnine, saj ta predstavlja njeno edino dovozno pot in povezavo z javno cesto. Zato je tudi stečajni upnik B. d. o. o., ki je sicer upravljalec te bioplinarne, zainteresiran za prevzem te nepremičnine, za katero bi se lahko ob razpisu javne dražbe potegoval kot kupec. Upoštevaje dejstvo, da je smisel stečajnega postopka unovčenje prodaje stečajne mase, pa bi potrditvah pritožnika stečajni upravitelj nepremičnino moral najprej poskusiti prodajati z enim izmed načinov, ki jih za unovčenje stečajne mase predvideva ZFPPIPP.

11. Pritožbeno sodišče pritožnikovim navedbam v okoliščinah danega primera ne more slediti. Nesporno je, da so na nepremičnini, ki je predmet izpodbijanega sklepa, v zemljiški knjigi vpisane številne plombe. Navedeno ob dejstvu, da nepremičnina predstavlja dovozno pot do kompleksa bioplinarne, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, nedvomno pomeni, da gre za premoženje, ki je izredno težko unovčljivo, saj razen lastnika bioplinarne, ki pa je v stečajnem postopku in upravljalca le-te, upnika B. d. o. o., drugih zainteresiranih kupcev po vsej verjetnosti ne bi bilo. To pa pomeni, da bi se ob morebitni prodaji nepremičnine prodajna cena zniževala in ne višala, z unovčevanjem pa bi tako nastali nesorazmerni stroški. Takšen zaključek je sodišče prve stopnje pravilno izpeljalo iz trditev upravitelja, ki jih je podal v izrednem poročilu z dne 5. 6. 2019, načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 21. 6. 2019 in v odgovoru na ugovor z dne 2. 9. 2019 in ni kršilo razpravnega načela, kot mu to očita pritožnik. Iz razlogov sodišča prve stopnje pa tudi jasno izhaja, zakaj meni, da je premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa, težko unovčljivo. Zato je tudi neutemeljen očitek protispisnosti, ki naj bi bila podana v zvezi z zaključki sodišča prve stopnje, da bi z unovčenjem predmetnega premoženja prišlo do nesorazmernih stroškov

12. Glede na zgoraj navedeno tudi niso relevantne trditve pritožnika, da je upravitelj zgolj pojasnil, da predmetnega premoženja trenutno ni mogoče unovčiti zaradi obstoječih plomb na nepremičninah v zemljiški knjigi**,** da ni pojasnil, ali je v zvezi z opisanimi plombami na zemljiškoknjižnem sodišču sploh urgiral za čimprejšnjo rešitev le-teh oziroma v tej smeri izvedel kakršnekoli aktivnosti. Enako velja za trditve pritožnika, da upnik načeloma pridobi neobremenjeno nepremičnino, da se upravitelj odgovornosti za pravne napake lahko razbremeni s tem, da v javni objavi, s katero razpiše javno dražbo oziroma drug način prodaje premoženja stečajnega dolžnika, morebitne kupce opozori na nerešene plombe ter trditve, da je ostalo nejasno, zakaj prodaja celotnega premoženja stečajnega dolžnika, ob popolni seznanjenosti kupcev z zemljiškoknjižnim stanjem, ne bi bila mogoča, ker da vpisane plombe ne predstavljajo zadržka za prodajo nepremičnine.

13. Sodišče prve stopnje je res zapisalo, da bi zainteresirani kupec, v kolikor bi se nepremičnina parc. št. 001/2 k. o. ... prodajala v kompletu nepremičnin stečajnega dolžnika, moral kupiti cel kompleks nepremičnin, če bi želel kupiti to nepremičnino, vendar pa navedenemu ni pripisalo odločilnega pomena.

14. Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je upravitelj opravil cenitev nepremičnin stečajnega dolžnika in da znaša likvidacijska vrednost nepremičnine 40.058,57 EUR, čeprav je bila cenitev dejansko opravljena po naročilu upnika B. d. o. o. Takšna cenitev pa se po mnenju pritožnika brez soglasja vseh stečajnih upnikov ne more uporabiti v stečajnem postopku.

15. Upravitelj mora v skladu z določbo prvega odstavka 327. člena ZFPPIPP za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje, to oceno pa mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno (drugi odstavek 327. člena ZFPPIPP).

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj predložil Poročilo o oceni tržne vrednosti nepremičninskih pravic za nepremičnine v lasti stečajnega dolžnika. V odgovoru na pritožbo je pojasnil, da je pozval vse upnike, da bodisi založijo sredstva za cenitve bodisi sami plačajo cenilce, saj v stečajni masi ni dovolj sredstev za plačilo teh storitev, ki pa so nujno potrebne za izvedbo stečajnega postopka. Navedel je, da se na njegov poziv pritožnik ni odzval, stroške cenitve pa je plačal upnik B. d. o .o. 17. Pritožnik navaja, da je cenitveno poročilo naročil stečajni upnik, ki je izjemno zainteresiran za prevzem nepremičnine ID znak 000 001/2 in zato pritožnik upravičeno dvomi v objektivnost in pravilnost poročila. Pri predmetni nepremičnini naj ne bi bilo upoštevano, da ta predstavlja edino dovozno do kompleksa bioplinaren v ... in je njena realna vrednost iz tega razloga višja kot tržna vrednost ostalih primerljivih nepremičnin, ki jih je cenilka uporabila pri določitvi vrednosti tega zemljišča. Vendar pa pritožnik po presoji pritožbenega sodišča zgolj s temi navedbami ne more ovreči objektivnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in pravilnosti cenitvenega poročila. Navsezadnje za svoje trditve, da ocenjena vrednost sporne nepremičnine ni realna, ni predložil prav nobenega dokaza. Zato ni mogoče pritrditi pritožniku, da cenitve v tem postopku ni mogoče uporabiti zgolj zato, ker naročnik le-te ni stečajni dolžnik, temveč upnik B. d. o. o., zlasti glede na pojasnilo upravitelja in njegov poziv upnikom, da založijo sredstva za cenitev. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima navedeni upnik na omenjeni nepremičnini prijavljeno in priznano ločitveno pravico za terjatve v višini 20.766.449,10 EUR. Pritožnik ne trdi, da vrednost nepremičnin, na katerih ima upnik vpisano zastavno pravico, ki je podlaga tudi prijavljeni ločitveni pravic, presega višino prijavljene ločitvene pravice. Zato do oškodovanja drugih upnikov zaradi morebitne nerealne ocene vrednosti sporne nepremičnine ne more priti. Navedeno pa posledično pomeni, da bi prodaja sporne nepremičnine povzročila le nesorazmerne stroške, saj je očitno, da do poplačila ostalih upnikov iz navedene nepremičnine ne bo prišlo.

18. Sodišče prve stopnje se res ni izrecno opredelilo do vseh ugovornih navedb upnika E., j. s. V obrazložitvi se je opredelilo le do tistih trditev, ki so bistvene za odločitev. S tem pa je ostale trditve upnika pravilno štelo kot nerelevantne. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je jasno razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje sledilo stališču upravitelja ter iz katerih razlogov je zavrnilo ugovor upnika. Izpodbijani sklep tako ima razloge, ki omogočajo njegov preizkus.

19. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti ni podan nobeden od tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).