Jedro

Tretja ni kot verjetno izkazala pravice na nepremičnine, ki bi preprečevala izvršbo, ker zatrjuje pridobitev lastninske pravice od osebe, ki ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnika C. d. o. o. in D. d. o. o. vsak sam nosita svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tretje F. G. kot neutemeljen.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo tretja F. G. (v nadaljevanju: pritožnica) in navaja, da sklep izpodbija v celoti. Trdi, da pritožbeni razlog izhaja iz dokumentiranega dejstva, da ima na nepremičnini z ID znakom 000 lastninsko pravico, ugotovljeno in priznano v obsegu, ki je določen z dokumentom: sodba na podlagi pripoznave z dne 1. 9. 1995 opr. št. P 135/95. Navaja, da je predhodno navedena nepremičnina v zadevni sodbi evidentirana s tekstom „... in del objekta na stp 11 VL št. 000 k. o. X, ki obsega stanovanjske prostore v pritličju hiše A 100, garažo, drvarnico, gospodarsko poslopje do plajša in del podov, prav tako do ½ nerazdelno ...“ - predmet pripoznave v okviru predmetne sodbe je tako po njenem mnenju tudi nepremičnina s sedanjo ID oznako 000. Pove, da sta način in zagotovitev dokumentiranosti prepisa v zemljiški knjigi razvidna iz zapisanega teksta v predmetni pravnomočni sodbi na podlagi pripoznave, ter da je bila izvedba prepisa na osnovi navedene sodbe v zemljiški knjigi glede na datum njene izdaje uradna dolžnost sodišča, kakor je to odločal 68. člen ZZK v njegovi 1. točki. Meni, da če zadevnega prepisa sodišča od datuma sodbe do zdaj ni izvedlo, je to njegova dolžnost, ki ji mora slediti in jo realizirati.

Svojo pritožbo je v ugovornem roku pritožnica dopolnila še z vlogo z dne 24. 1. 2015 in pritožbo z dne 28. 1. 2015, v kateri ponavlja navedbe iz prve pritožbe in navaja, da je sodišče povsem napačno ugotovilo, da je F. G. postala lastnica sporne nepremičnine 20. 4. 1998 v deležu 1/3. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma njegovo odpravo v celoti oziroma izrek za ničnega.

3. Pritožba je bila vročena upnikom, ki nanjo pravočasno odgovarjajo. Upnik B. d. o. o. po pooblaščencu vlaga odgovor na pritožbo tretje, prereka njene navede, se sklicuje na zemljiškoknjižno stanje in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Upnik C. d. o. o. v vlogi z naslovom „odgovor na ugovor tretjega“ med drugim odgovarja tudi na pritožbo ter navaja, da se v celoti strinja z izdanim sklepom in njegovo obrazložitvijo.

Upnik D. d. o. o., po pooblaščencu prav tako pravočasno vlaga odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika. Stroške tudi priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugovor tretje zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tretja ni za verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V zvezi z pritožbenimi navedbami, da je pritožnica že leta 1995 postala lastnica ½ nepremičnine, ki je predmet izvršbe v predmetnem postopku, višje sodišče ugotavlja, da bi pritožnica lahko z ugovorom tretjega v izvršilnem postopku uspela le, če bi izkazala, da ima na sporni nepremičnini lastninsko pravico v pričakovanju, to pa iz njenih navedb v povezavi z zemljiškoknjižnim stanjem ne izhaja. Skladno z novejšo, a že ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (prim. z odločbami II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012, II Ips 220/2006 z dne 10. 7. 2013 in II Ips 441/2010 z dne 26. 9. 2013) v povezavi z nekaterimi odločbami Ustavnega sodišča (denimo: Up-591/10 z dne 28. 4. 2010 in Up-438/04 z dne 6. 7. 2006) je izvršba na nepremičnino tretjega nedopustna v primeru, če je že pred upnikovo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, dolžnik kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom s sporno nepremičnino, zaradi česar so na kupca - tretjega, kljub odsotnosti izvedbe zemljiškoknjižnega vpisa, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Le v primeru, da torej tretji izkaže obstoj lastninske pravice v pričakovanju, lahko pride do situacije, ko se mora upnikova pravica do poplačila iz nepremičnine, na kateri je pridobil hipoteko v izvršilnem postopku, umakniti pravici kupca nepremičnine, ki je postal njen lastnik na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla (popolno zemljiškoknjižno dovolilo).

7. V predmetni zadevi pritožnica ni izkazala, da bi imela na sporni nepremičnini lastninsko pravico v pričakovanju, saj ne gre za situacijo, kakršno opisujejo navedene sodne odločbe. Pritožnica namreč ne zatrjuje, da bi lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila od zemljiškoknjižnega lastnika (to je družbe N. d. o. o., ki je dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku), temveč zatrjuje, da je lastninsko pravico na polovici sporne nepremičnine pridobila od A. Š., ki že od leta 1999 dalje ni več zemljiškoknjižna lastnica te nepremičnine. Glede na to z navedeno sodbo iz leta 1995 tretja ni izkazala lastninske pravice v pričakovanju na sporni nepremičnini, saj iz zemljiške knjige izhaja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je po izdaji navedene sodbe v zemljiški knjigi vpisanih več prenosov lastninske pravice na navedeni nepremičnini na druge pravne in fizične osebe, zaradi česar lastninska pravica tretje na navedeni nepremičnini ni verjetno izkazana. Povedano drugače: tudi če bi v trenutku izdaje sodbe na podlagi pripoznave na tretjo prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da bi ji zagotavljala pravno varstvo v izločitveni pravdi, bi takšno varstvo lahko uveljavljala le v razmerju do upnikov A. Š. kot svoje pravne prednice glede polovice sporne nepremičnine, ne pa v odnosu do upnikov kasnejših pridobiteljev lastninske pravice na tej nepremičnini. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da pritožnica kot tretja ni kot verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je njen ugovor pravilno zavrnilo.

8. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi navedene sodbe tretjo vpisati v zemljiško knjigo kot lastnico polovice sporne nepremičnine, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj bi tretja, v kolikor bi za to obstajali pogoji (glej točki 6. in 7.), tudi brez vpisa v zemljiško knjigo lahko kot verjetno izkazala obstoj lastninske pravice v pričakovanju.

9. Ostale pritožbene navedbe za preizkus izpodbijanega sklepa niso odločilne, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnika, ki sta priglasila stroške odgovorov na pritožbo, sama krijeta te stroške, saj odgovora na pritožbo nista v ničemer pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča in tako nista bila potrebna za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).