Jedro

Sklep občinskega sveta, s katerim je ta odločil o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, bi moral biti oblikovan vsaj v glavnih elementih tako, kot to določa 207. člen ZUP, kajti akt, s katerim se odloča o pritožbi iz 100. člena ZLV, je pravni akt izdan v stvari javnopravne narave.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Sklep Občinskega sveta Občine Moravske Toplice, št. 6 z dne 8. 11. 2010 se odpravi in se Občinskemu svetu Občine Moravske Toplice naloži, da v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe o pritožbi A.A. ponovno odloči. Tožena stranka je dolžna pritožniku povrniti stroške postopka v znesku 80,00 € v roku 15 dni po prejemu sodbe brezobrestno, po preteku navedenega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

Pritožnik A.A., ki je bil kandidat za župana v Občini Moravske Toplice, v pritožbi navaja, da je pri volitvah dne 24. 10. 2010 prišlo do nepravilnosti pri delu volilnih odborov ter kršitve volilnega molka, ki so bistveno vplivale na izid volitev. Grafiti so nastajali kot posledica vandalskega ravnanja in so očitna kršitev volilnega molka ter so vplivali na izid glasovanja na volitvah za župana. V naselju B. volilni odbor evidentno ni odpravil kršitve volilnega molka, saj grafita na volišču niso prekrili do zaključka volitev. Drugega pred vrati vstopa na volišče pa so zakrili šele ob 18.30 uri. S strani odgovornih tako ni bilo dejanskega interesa po zakritju grafitov, ki so groba kršitev volilnega molka. Grafiti in sklepanja o tem, kdo je avtor teh dejanj, pa so posledično vplivali na izid glasovanja. Rezultat volitev je odvisen od odločitve zgolj sedem volivcev, saj je razlika v glasovih zgolj 12 glasov. Rezultat volitev je posledica nezakonite manipulacije z volivci in volivkami v Občini Moravske Toplice, saj so grafiti na dan volilnega molka zmedli in zavedli nekatere volivce. Zaradi kršitev je pritožnik tudi zahteval ponovno štetje glasovnic. V volilnem izidu gre namreč zgolj za 12 glasov razlike oziroma 7 volivcev. Iz opravljenega ponovnega štetja glasovnic izhaja, da bi morale biti 4 glasovnice neveljavne, kar posledično pomeni, da bi bila razlika 10 glasov oziroma odločitev 6 volivcev. Pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije je obravnaval občinski svet na konstitutivni seji in jo zavrnil. Pri tem pa svoje odločitve ni obrazložil. Takšnega sklepa ni mogoče preizkusiti niti se zoper njega ustrezno pritožiti. Prav tako je bil članom občinskega sveta onemogočen prejem njegove pritožbe, zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Odločitev je v bistvu sprejela tričlanska mandatna komisija, ki je predlagala sklep občinskemu svetu. Ne glede na dejstvo, da sklep formalno in postopkovno ni ustrezen, po mnenju pritožnika tudi vsebinsko ne ustreza dejanskemu stanju. Kolikor bi občinski svet vestno in natančno preučil njegovo pritožbo, bi moral ugotoviti, da je v konkretnem primeru prišlo do takšnih kršitev, zaradi katerih bi bilo treba volitve za župana razveljaviti. Pri ponovnem štetju glasovnic so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri delu volilnih odborov občinske volilne komisije, po mnenju pritožnika je tudi nejasno izražena volja štirih volivcev, zato bi bilo treba te glasovnice opredeliti kot neveljavne. Pritožnik predlaga, da sodišče odpravi sklep občinskega sveta, razveljavi glasovanje za županskega kandidata in občinski volilni komisiji naloži, da razpiše ponovno glasovanje za županskega kandidata na podlagi obstoječih kandidatur drugega kroga županskih volitev. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, ki ga je sprejela na konstitutivni seji dne 8. 11. 2010, odločila, da pritožbi pritožnika ne ugodi. Prav tako je s sklepom št. 7 na podlagi poročila volilne komisije in poročila mandatne komisije ugotovila, da je za župana Občine Moravske Toplice izvoljen C.C. Z navedeno odločitvijo je tožena stranka seznanila pritožnika z obvestilom št. 901-0002/2010-4 z dne 19. 11. 2010. V obvestilu je navedla, da občinski svet na svoji prvi konstitutivni seji dne 8. 11. 2010 ni ugodil njegovi pritožbi, ter da lahko v roku osmih dni od prejema obvestila vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. Obvestilu je priložila prepis sklepa občinskega sveta, pri tem pa ni navedla razlogov za svojo odločitev.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka v celoti nasprotuje zahtevku pritožnika, prav tako oporeka njegovim navedbam. Občinski svet Občine Moravske Toplice je na svoji konstitutivni seji postopal v skladu z določbo 15. b člena ZLS in Poslovnika občinskega sveta ter imenoval tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člani občinskega sveta so bili seznanjeni s pritožbo pritožnika tekom seje, prav tako je bil na seji navzoč pritožnik, ki je kot član občinskega sveta v razpravi sam predstavil svojo pritožbo. Mandatna komisija je menila, da tudi v primeru, če bi šteli tri glasovnice, ki jim je ugovarjal pritožnik, kot neveljavne, to ne bi bistveno vplivalo na izid volitev, zato je predlagala občinskemu svetu, da pritožbo zavrne in sprejme ugotovitveni sklep o izvolitvi C.C. za župana Občine Moravske Toplice. Občinski svet je tako odločil o pritožbi na podlagi poročila mandatne komisije z glasovanjem. Odločitev je sprejel z 12 glasovi za in nič proti od navzočih 15 članov občinskega sveta. V skladu z zakonom pri odločanju o pritožbi nista sodelovala izvoljeni kandidat za župana in vlagatelj pritožbe. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede grafitov pa tožena stranka navaja, da je bil grafit na volišču v D. prekrit z zastavo takoj zjutraj pred odprtjem volišča, grafit v E. ni bil neposredno ob volišču, v naselju B. je volilni odbor zjutraj o grafitu obvestil policijo in ga poskušal zakriti, vendar je zaradi vetra in hrapavega pročelja zgradbe papir odpadel. Fizična odstranitev spornih grafitov ni bila mogoča, saj bi se to lahko izvedlo le s prepleskanjem fasade. Iz samih grafitov tudi ni izhajalo neposredno nagovarjanje volivcev, da naj volijo kandidata C.C., tako pritožnik napisane grafite neutemeljeno povezuje s svojim slabšim volilnim rezultatom. V skladu z določbo 99. člena ZLV občinska volilna komisija razveljavi glasovanje ter odredi ponovne volitve, če ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev. Občinska volilna komisija je ugotovila, da omenjena kršitev ni bila takšna, da bi lahko bistveno vplivala na volilni izid. Tudi ostale pomanjkljivosti pri deli volilnih odborov, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, po mnenju tožene stranke zagotovo niso vplivale na ugotovljeni izid glasovanja. Tožena stranka predlaga, da sodišče pritožbo zavrne in pritožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

Sodišče je pritožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Po določbi člena 100 Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 93/2007-UPB3, 45/2008, ZLV) ima vsak kandidat pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Pritožba se vloži do začetka prve seje občinskega sveta, občinski svet pa odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Če občinski svet pritožbi ne ugodi, pritožnik lahko v osmih dneh od dneva prejema obvestila vloži pritožbo na sodišče pristojno za upravne spore (prvi odstavek 101. člena ZLV).

Tožena stranka je o pritožnikovi pritožbi odločila na konstitutivni seji dne 8. 11. 2010 s sklepom št. 6, in sicer je njegovo pritožbo zavrnila. O navedeni odločitvi pa je pritožniku poslala zgolj obvestilo ter pri tem navedla le, da je bil sklep sprejet na prvi konstitutivni seji ter da lahko v roku osmih dni od prejema obvestila vloži pritožbo na upravno sodišče. V obvestilu pa ni navedla razlogov za svojo odločitev.

Prvi odstavek 101. člena ZLV sicer res govori o obvestilu in ne o odločbi oziroma pravnem aktu s kakršnimkoli drugačnim imenom, a enako vsebino. Toda po presoji sodišča je takšno ravnanje tožene stranke, ki temelji na gramatikalni razlagi prvega odstavka 101. člena ZLV, napačno. V dosedanji uporabi te določbe ZLV tako s strani občinskih svetov kot Ustavnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS (v zadevi U 613/2002) je šlo namreč vedno za njeno sistemsko razlago, kar je pomenilo, da je pristojni občinski svet o pritožbi, vloženi zoper odločitev občinske volilne komisije v smislu 100. člena ZLV, vselej odločal s pravnim aktom, ki je vseboval vse bistvene elemente upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk) ter je s takšno vsebino dostavljen pritožniku. Drugačna razlaga oziroma uporaba prvega odstavka 101. člena ZLV (torej takšna kot se je je poslužila tožena stranka) bi v bistvu pomenila, da je postopek pred občinskim svetom v smislu 100. člena ZLV samo procesna predpostavka za odločanje sodišča v smislu drugega odstavka 101. člena. Za takšno razlago pa se zgolj na podlagi dejstva, da prvi odstavek 101. člena govori o obvestilu, doslej ni odločil noben od navedenih organov in sodišče tudi meni, da je vsebinsko nesprejemljiva, saj bi na njeni podlagi lahko prihajajo zgolj do podaljševanja volilnih postopkov.

Glede na navedeno gre po presoji sodišča pri spornem sklepu za akt, izdan v nasprotju s pravili postopka. Ker niti sprejeti sklep, niti izdano obvestilo o sklepu nimata obrazložitve, je s tem tožniku onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega sredstva pritožbe iz prvega odstavka 101. člena ZLV, s tem pa je z ravnanjem tožene stranke poseženo v pritožnikovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Ne glede na to bi moral biti sklep oziroma njegov pisni odpravek oblikovan vsaj v glavnih elementih tako, kot to določa 207. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 8/99 in spremembe, ZUP), kajti akt, s katerim se odloča o pritožbi iz 100. člena ZLV, je pravni akt izdan v stvari javnopravne narave, ki sicer nima značaja upravne stvari po 2. členu ZUP. Ker vsebina tega akta z ZLV ni niti neposredno niti posredno določena, je pri njegovi izdaji treba upoštevati določbo 4. člena ZUP, po kateri se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Navedene kršitve pa tudi ni mogoče odpraviti v odgovoru na pritožbo, saj s tem stranki ni mogoče zagotoviti učinkovitega pravnega sredstva v skladu s 25. členom Ustave RS.

Po navedenem je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti na podlagi 37. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1), ki se za odločanje o tej pritožbi primerno uporablja na podlagi drugega odstavka 102. člena ZLV. Tožena stranka bo morala o pritožbi ponovno odločiti v 30 dneh po vročitvi sodbe, pri čemer bo morala upoštevati pravno stališče, navedeno zgoraj.

Glede na to, da je sodišče pritožbi ugodilo, je ob primerni uporabi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 pritožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanje zadeve prisodilo pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Po prvem odstavku 3. člena Pravilnika se v primeru, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 80,00 €.

Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka pa je sodišče zavrnilo ob smiselni uporabi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.