Up-45/01

3. 7. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. julija 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. P-11-1.024.208 z dne 19. 7. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Ustavni pritožnik navaja, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) izdal odločbo o upokojitvi oziroma o sorazmernem delu slovenske pokojnine, s katero mu je bila priznana pokojnina za 24 let, 9 mesecev in 11 dni v višini 74 285,65 SIT. Navaja, da je bila pokojnina izračunana po 22. členu "slovensko - hrvaške konvencije" (iz navedb izhaja, da pritožnik s tem misli na Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, Uradni list RS, št. 71/97, MP, št. 21/97 - BHRSSZ).

Višino svoje pokojnine primerja s pokojnino sodelavca, ki ima le eno leto delovne dobe več, vendar več kot za polovico višjo pokojnino. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave. Pritožnik navaja, da se zoper odločbo ZPIZ ni pritožil, ker je bil zaveden s strani referentke ZPIZ, ki mu je telefonično povedala, da bo dobil tudi sorazmerni del hrvaške pokojnine. Prilaga odločbi hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja, s katerima je bila njegova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine zavrnjena, in navaja, da bi referentki ZPIZ morali vedeti, da ni bil upravičen do sorazmernega dela hrvaške pokojnine.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Sprejeto je torej načelo, da Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 1. člena ZUstS) odloča o ustavni pritožbi le, če zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso bile odpravljene že prej v postopkih na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev. Na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Pred izčrpanem rednih pravnih sredstev pa ni mogoče niti izredno obravnavanje ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS.

Iz navedb pritožnika izhaja, da zoper odločbo ZPIZ ni vložil niti pritožbe. Ustavni pritožnik torej ni izčrpal niti rednega pravnega sredstva v okviru upravnega postopka, niti sodnega varstva pred socialnim sodiščem. Navedb pritožnika o tem, da je bil s strani uradne osebe ZPIZ zaveden in da zato ni uveljavljal pritožbe, pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev ustavne pritožbe, ni mogoče upoštevati. Odločba ZPIZ, ki jo izpodbija v tem postopku, vsebuje pravilni pravni pouk o pritožbi. Ustavni pritožnik z ničimer ne izkaže, zakaj ne bi mogel uporabiti tega zakonitega pravnega sredstva. Ob tem Ustavno sodišče še pripominja, da ni pristojno za presojo ravnanj uradne osebe. Če pritožnik meni, da mu je bila z nedopustnim ravnanjem uradne osebe povzročena škoda ali so mu bile s tem ravnanjem kršene kakšne njegove pravice, potem bi moral pod pogoji, ki jih predpisuje zakonodaja, najprej uveljavljati ustrezno varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem in pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati vsa pravna sredstva.

Ker pritožnik zoper izpodbijano odločbo ni izčrpal niti rednih pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot nedopustno zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan