Jedro

Kadar je predlagan vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi na podlagi sodne odločbe, pa kasneje pride do združitve gospodujočega zemljišča z drugo parcelo ter posledično ukinitev parcelne številke gospodujočega zemljišča, sodišče lahko opravi vknjižbo na podlagi novih katastrskih podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Nasprotni udeleženki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor udeleženk postopka zoper zemljiškoknjižni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je le to dovolilo vknjižbo služnostne pravice peš poti in vožnje z motornimi vozili in drugimi vozili po parc. št. 353/5 k.o. Š. za potrebe parcele št. 353/24 in 353/26 k.o. Š. na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 3239/2001, z dne 10.11.2003. Zoper sklep se pritožujeta nasprotni udeleženki in predlagata, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da ugovoru udeleženk postopka ugodi in predlog za vknjižbo lastninske pravice zavrne. Navajata, da Zakon o zemljiški knjigi v 5. točki 1. odstavka 3. člena določa, da je identifikacijski znak zemljiške parcele oznaka katastrske občine, v kateri se zemljiška parcela nahaja, in parc. št., s katero je zemljiška parcela vpisana v katastru. V skladu z določbo 31. člena ZZK-1 mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru je sodišče o vpisu odločalo na podlagi pravnomočne sodbe, iz njenega izreka pa izhaja, da se ta nanaša na parcelo 353/5. Ker glede na zemljiškoknjižno stanje udeleženki postopka nista lastnici nepremičnine parc. št. 353/5 k.o. Š., je sodišče nepravilno in neutemeljeno zavrnilo ugovor udeleženk postopka.

Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in opozorila, da sta se parc. št. 353/5 in 353/25 v postopku parcelacije združili v enotno parcelo 353/25, parc. št. 353/5 pa je bila ukinjena. To ne pomeni nikakršnih neskladij, ki bi onemogočala vpis pravice predlagateljice v zemljiško knjigo, saj je bila združitev parcelnih številk izvedena na predlog udeleženk postopka. Ker se le ti sklicujeta na neusklajenost z zemljiško knjigo, gre za izigravanje in zavlačevanje postopka ter za nezakonito postopanje.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče je vknjižbo služnostne pravice na parceli nasprotnih udeleženk in v korist parcel št. 353/24 in 353/26 k.o. Š., last predlagateljice izvedlo na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 3239/2001 z dne 10.11.2003, in sicer na podlagi 5. točke 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ob tem je pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis upoštevalo pogoje za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1 in stanje zemljiške knjige ob vpisu v smislu 147. člena ZZK-1. Ugotovilo je, da se predlog predlagateljice nanaša na parcelo št. 353/5 k.o. Š., ki pa je bila ukinjena po združitvi s parcelo 353/25 k.o. Š., kar pa zemljiškoknjižno sodišče lahko poočiti po uradni dolžnosti v skladu z določilom 115. člena ZZK-1. Gre namreč za podatek o nepremičnini, glede katere je temeljna evidenca kataster, medtem ko je zemljiška knjiga temeljna evidenca glede podatkov o pravicah na nepremičnini in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino (1. člen ZZK-1). Po poočitbi pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za vpis služnostne pravice, ki je pravilno vpisana pri nepremičnini nasprotnih udeleženk parc. št. 353/25 k.o. Š.. Temeljno določilo o enaki označbi nepremičnine z identifikacijskim znakom v listini, ki je podlaga za vpis, in v zemljiški knjigi je potrebno namreč upoštevati skupaj z drugimi določili ZZK-1, zato zgolj kasnejša parcelacija nepremičnine, ki je po sodni odločbi obremenjena s služnostno pravico, ne more pripeljati do zavrnitve vpisa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati tudi zavrnilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, vse na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1. Odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotnih udeleženk temelji na določilu 1. odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1.