19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B.-B.-B., o.p., Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 708/2003 z dne 11. 11. 2004 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 310/2003 z dne 16. 4. 2003 in s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 2002/01720 z dne 27. 1. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Izvršilno sodišče je zavrnilo predlog ustavne pritožnice za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča. Višje sodišče je zavrnilo njeno pritožbo zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Strinjalo se je s stališčem nižjih sodišč, da sodba delovnega sodišča ne vsebuje odločitve o pravici do odškodnine zaradi izgubljenih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in kot takšna ni primeren izvršilni naslov za izvršbo za te terjatve.

Zoper sklep Vrhovnega sodišča v zvezi s sklepoma obeh nižjih sodišč vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Izpodbijane odločitve po njenem mnenju odstopajo od sodne prakse. Meni namreč, da izrek sodbe delovnega sodišča vsebuje določljiv opis dolžnikovih obveznosti do ustavne pritožnice, sodbo z opisno opredeljenimi obveznosti pa je treba šteti za primeren izvršilni naslov. To naj bi izhajalo iz odločitev sodišč v zadevah št. Cp 305/1999, št. III Cp 2014/2000, št. II Ips 431/97 in št. II Ips 587/99.

B.

Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave na področju sodnega varstva pravic, je lahko kršena tudi, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Glede na to bi lahko bil relevanten očitek pritožnice, da so sodišča v njeni zadevi odločila drugače kot v drugih podobnih zadevah. Vendar pa pritožnica ni izkazala kršitve te ustavne pravice. Očitka o odstopu od sodne prakse ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na sodbe nižjih sodišč, temveč le z drugačnimi odločitvami sodišč višje ali vsaj iste stopnje. S sklicevanjem na odločitvi v zadevah št. Cp 305/1999 in št. III Cp 2014/2000, glede katerih je na podlagi opravilnih številk mogoče sklepati, da gre za odločbe Višjega sodišča, zato pritožnica ne more utemeljiti kršitve o odstopu od sodne prakse v zadevi, v kateri je na zadnji stopnji odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako pa pritožnica kršitve te ustavne pravice ne more utemeljiti s sklicevanjem na odločitvi Vrhovnega sodišča v zadevah št. II Ips 431/97 in št. II Ips 587/99. Že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča izhaja, da pritožnica napačno primerja položaj v svoji zadevi z navedenima odločitvama. Res je, da iz omenjenih sklepov Vrhovnega sodišča izhaja, da je sodna odločba, s katero je o obveznosti plačila neizplačanih plač odločeno opisno, izvršilni naslov, vendar pa v pritožničini zadevi ne gre za takšen primer. Izvršilni naslov v pritožnici zadevi namreč sploh ne vsebuje odločitve o obveznosti plačila neizplačanih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Ker z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić