Jedro

Pri določitvi meje po pravični oceni je treba upoštevati tudi stanje v naravi (robniki in ciprese), ter okoliščino, da je robnike postavil prednik nasprotnega udeleženca v soglasju s prednikom predlagatelja.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v točki 1 tako spremeni, da sedaj glasi: „Določi se meja v še spornem delu med nepremičninami parc. št. 1177/3 k.o. x., ID znak: xxx v lasti predlagateljice I.D., in parc. št. 1176/4 k.o. x, ID znak: xxx ter parc. št. 1176/5 k.o. x, ID znak: xxx v lasti nasprotnega udeleženca J.C., ki poteka: od obstoječega mejnika v točki B v ravni liniji do že urejene točke E, kot je razvidno iz skice sodnega izvedenca P. z dne 8. 12. 2012, ki je sestavni del sklepa“.

II. O stroških postopka na prvi stopnji bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom določilo mejo v še spornem delu med nepremičninami parc. št. 1177/3 k.o. X-, last predlagateljice I.D. in parc. št. 1176/4 in 1176/5 obe k.o. X v lasti nasprotnega udeleženca J.C. ki poteka od obstoječega mejnika v točki B do novo postavljenega mejnika v točki H, ki je od mejnika v točki B oddaljen 0,35 m. Od točke H gre meja proti severozahodu na novo postavljeno mejno točko I, od točke I meja zavije proti jugozahodu do že urejene mejne točke E, kjer se konča, kot je razvidno iz skice sodnega izvedenca P. z dne 8. 11. 2012, ki je sestavni del izreka sklepa (točka 1 izreka sklepa). Odločilo je tudi, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (točka 2 izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožil nasprotni udeleženec. Navaja, da je sodišče pri odločitvi poseglo v točko E (točko je ukinilo), s tem pa je že poseglo v pravnomočno odločeno stvar. Sodišče tudi ni navedlo izmere med točko I in E. Odločitev sodišča je napačna, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je nasprotni udeleženec vložil v pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2011 in sicer dva računa in osem fotografij ter skico z dne 30. 5. 1958. S temi dokazi je nasprotni udeleženec le dopolnil že vložene predloge in dokaze in ne gre za nove dokaze. Nasprotni udeleženec pa je že ves čas zatrjeval, da se v postopku kumulirajo vse podlage za ureditev meje. Meja pred 3. 5. 1997, ko je bil vložen predlog za sodno določitev meje, ni bila sporna, prav tako tudi ne lastništvo nasprotnega udeleženca do katastrske meje, ki jo v naravi označujejo zunanji robniki. V nasprotju s podatki spisa je ugotovitev sodišča, da se ne da ugotoviti meje po zadnji mirni posesti. Pokojna predlagateljica M.B. je povedala, da je ciprese posadil nasprotni udeleženec že pred letom 1997. Nasprotni udeleženec nikoli ni opustil posesti cipres in s tem tudi posesti zemljišča, na katerem ciprese rastejo. Tudi ne drži, da bi nasprotni udeleženec predlagal zaslišanje priče F.S. Priča S. je potrdil navedbe nasprotnega udeleženca, da je pri postavitvi robnikov ves čas sodeloval oče predlagateljice in da so morali robnik prestaviti za širino lopate od meje med parcelama. To pomeni, da je robnik od meje umaknjen za širino ene lopate proti hiši predlagateljice, česar pa sodišče ni upoštevalo. Sodišče je mejo določilo po kriteriju pravične ocene. Sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj ni obrazložen in v nasprotju s podatki spisa. Poudarja, da je v več kot 50 let starih katastrskih načrtih jasno narisana meja v ravni črti. Že v tem postopku meja v dolžini 30 m prav tako poteka v ravni črti in ni razloga za odmik med 0,25 in 0,35 m v dolžini posajenih cipres. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in briše mejo od točk B do H do I do E ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V ponovljenem postopku je bila naloga prvega sodišča, da ponovno določi mejo med točkama B in E – kar pomeni v dolžini približno 17 m, kjer so nasajene ciprese. Sodišče je prvič določilo mejo po sredi cipres, kar je pomenilo, da se je meja v tem delu v točki B in E prelomila in se od ravne linije, sicer določene meje od A do B in od E do F, pomaknila proti parceli nasprotnega udeleženca in sicer v točki B do C v širini 0,70 cm in v točki E do D v širini 0,51 cm.

5. V ponovljenem postopku je sodišče v tem spornem delu B – C – D – E mejo določilo po pravični oceni sodišča in to na polovici med točkama B in C (nova točka H) in točkama E in D (nova točka I). Nova meja je bila tako določena od točke B – H – I – E. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper tako določeno mejo in svojo pritožbo utemeljuje z argumenti, kot izhajajo iz povzetka v točki 2 tega sklepa.

6. Sodišče je ugotovilo, da je ciprese zasadil prednik nasprotnega udeleženca v soglasju s prednikom predlagateljice in tudi, da so bile posajene na zemljišču v lasti nasprotnega udeleženca. Nadalje je ugotovilo, da se v oddaljenosti 0,70 cm od debel cipres proti parceli predlagateljice nahajajo betonski robniki, za katere ni sporno, da jih je vkopal nasprotni udeleženec oz. njegovi pravni predniki. Dejstvo je tudi, da preostali že pravnomočno določeni del meje poteka v ravni liniji z robniki na še spornem delu. Po vsem povedanem pa ni možno sprejeti dokazne ocene prvega sodišča. Materialnopravno je napačna odločitev sodišča, ki je sporni prostor razdelilo na polovico. Sporni prostor sodišče v primeru, ko določa mejo po pravični oceni, pogosto razdeli na polovico, a taka razdelitev vedno ne pride v poštev. „Pravična ocena“ je pravni standard. Na razmejitev lahko vplivajo posebne okoliščine, ki jih mora sodišče upoštevati. Sodišče lahko upošteva tudi katastrske podatke in označbe, stanje v naravi – ciprese posajene na parceli nasprotnega udeleženca, postavljeni robniki v ravni črti na delu, kjer je meja že pravnomočno določena in v delu, ki je sporen, da je robnike postavil pravni prednik nasprotnega udeleženca in so bili postavljeni v soglasju s predniki predlagateljice, da je meja v ravni črti (po robnikih) vrisana tudi v katastru, lahko pripelje le do zaključka, da se določi meja tudi v dolžini cipres v ravni črti od točke B do E in ne tako, kot je določilo prvo sodišče od točke B do točke H, od tu do točke I in na točko E. Meja med parcelama predlagateljice in nasprotnega udeleženca tako poteka od točke A v ravni liniji do točke B, od tu v ravni liniji do točke E, od tu pa v ravni liniji do točke F in naprej do točke G. Meja med točkama B in E se ne lomi v točki H in I kot je določilo prvo sodišče in je v skici izvedenca Petriča označena z zeleno barvo. Pritožbeno sodišče je sprejelo odločitev na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

7. Nasprotni udeleženec sam nosi stroške pritožbenega postopka. Pritožbeni stroški niso skupni stroški. Odločitev temelji na določilu 1. odstavka 35. člena ZNP v zvezi s 139. členom ZNP.