Jedro

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (385. člen ZPP) izhaja, da so se razmere spremenile, vendar pa na strani obeh pravdnih strank in uravnoteženo. Po zadnji določitvi preživnine se je tako tožeči stranki kot tudi materi mladoletnih tožencev rodil še en otrok (starost obeh otrok je enaka in znaša tri leta), razmerje osebnih dohodkov, ki jih prejemata tožeča stranka in mati mladoletnih tožencev, pa se je spremenilo celo v korist tožeče stranke. Ob upoštevanju teh pravnoodločilnih dejstev je zato materialnopravno pravilen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da niso izpolnjeni v ZZZDR določeni pogoji za spremembo (znižanje) tožnikove preživninske obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo oba tožbena zahtevka in sicer tako po tožbi na znižanje preživnine kot tudi po nasprotni tožbi na zvišanje preživnine. Glede stroškov postopka je odločilo, da sta jih ml. toženca dolžna povrniti tožniku R. M. v znesku 22.325,00 SIT.

Proti sodbi sodišča prve stopnje je vložil pritožbo le tožnik R. M. in izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem je bil zavrnjen njegov tožbeni zahtevek na znižanje preživnine. Sodišče druge stopnje pa je z izpodbijano pravnomočno sodbo njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložil tožnik R. M. (v nadaljevanju tožeča stranka) pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka ima pet otrok, mati ml. tožencev pa le tri. Po poravnavi vseh preživninskih obveznosti ostane tožeči stranki le 15.531,00 SIT. S tem zneskom pa ne more preživeti. Zavrnitev zahtevka na znižanje preživnine je zato pravno napačna. Reviziji naj se ugodi tako, da bo zahtevku na znižanje preživnine ugodeno. Podrejeno naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožečo stranko naj se tudi oprosti plačila sodnih taks in stroškov postopka.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP): Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka obravnava revizijsko sodišče le, če jih vlagatelj revizije izrečno ali vsebinsko navaja v razlogih revizije (386. člen ZPP). Tožeča stranka tega ni storila, saj je v reviziji le pavšalno in povsem neobrazloženo navedla, da vlaga revizijo tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob obravnavanju zadeve pa revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi prišlo v postopku do bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Neutemeljena je tudi revizijska trditev, da je v izpodbijani pravnomočni sodbi zmotno uporabljeno materialno pravo. V obravnavanem primeru je bila višina prispevka tožeče stranke za preživljanje obeh mladoletnih tožencev že določena, tožeča stranka pa je s tožbo zahtevala, naj se že ugotovljena višina njenega prispevka za preživljanje obeh mladoletnih tožencev zniža in na ta način prilagodi spremenjenim razmeram.

Po določbi 79. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) sme vsak izmed staršev oziroma otrok zahtevati, naj se ugotovljena višina prispevka prilagodi spremenjenim razmeram, sprememba že določene preživnine pa je mogoča tudi na podlagi 5. odstavka 132. člena ZZZDR v primerih, kadar se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (385. člen ZPP) izhaja, da so se razmere spremenile, vendar pa na strani obeh pravdnih strank in uravnoteženo. Po zadnji določitvi preživnine se je tako tožeči stranki kot tudi materi mladoletnih tožencev rodil še en otrok (starost obeh otrok je enaka in znaša tri leta), razmerje osebnih dohodkov, ki jih prejemata tožeča stranka in mati mladoletnih tožencev, pa se je spremenilo celo v korist tožeče stranke. Ob upoštevanju teh pravnoodločilnih dejstev je zato materialnopravno pravilen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da niso izpolnjeni v ZZZDR določeni pogoji za spremembo (znižanje) tožnikove preživninske obveznosti. Revizija tožeče stranke zato ni utemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).

O predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka pa revizijsko sodišče ni odločalo: o tem predlogu mora namreč odločiti sodišče prve stopnje (173. člen ZPP).