Jedro

Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma odločilo, da je tožnica dolžna pričama A.G in L.G povrniti potne stroške, vsakemu v višini 15,09 EUR.

2. Tožnica je zoper navedena sklepa vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj ju pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma naj vzdrži v veljavi le enega od njiju. Navedla je, da sta priči priglasili potne stroške, kot da bi potovali vsaka s svojim prevoznim sredstvom, nesporno pa je, da sta zakonca, ki bivata na istem naslovu, in da sta se udeležila naroka ob isti uri. Ni verjetno in predvsem ni izkazano, da sta potovali ločeno. Ker sta po mnenju tožnice potovali skupaj, so lahko nastali le enkratni stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Priča je na podlagi 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) upravičena do povračila potnih stroškov, ki jih je imela s prihodom na zaslišanje, če je povračilo zahtevala takoj po zaslišanju. Smisel zahteve po takojšnji priglasitvi stroškov je (tudi) v tem, da se o njih lahko odloči hitro in ne da bi zaradi tega prišlo do bistvenega zastoja v postopku odločanja o zahtevku. Odločitev o stroških priče je pomembna tako za pričo kot za obe pravdni stranki, priglasitev stroškov takoj po zaslišanju pa omogoča, da se o predlogu lahko obe stranki takoj izrečeta, sodišče pa lahko dejansko stanje v primeru nesoglasij o temelju in višini priglašenih stroškov ugotovi na razumno hiter način, kakršen ustreza teži in pomenu te odločitve v pravdi.

5. Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.

6. Po navedenem je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).