Jedro

Ker je dejstva in dokaze, ki jih je uveljavljal tožnik, presojalo sodišče, pristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka ter sklenilo, da ni zakonskih pogojev za obnovo postopka po 410. členu ZKP, ponovna prošnja za obnovo postopka utemeljena z istim oziroma enakim, tudi po mnenju sodišča nima izgleda za uspeh in so bile v tem primeru pravilno uporabljene določbe 24. člena ZBPP in prošnja zavrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za obnovo kazenskega postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. K 109/2004. V prošnji je navedel, da želi vložiti obnovo postopka, ker je v tej zadevi Vrhovno državno tožilstvo RS zahtevalo, da nemudoma po uradni dolžnosti sodišče izreče oprostilno sodbo, kar pa Višje sodišče ni upoštevalo, z obrazložitvijo, da se Vrhovni državni tožilec ni udeležil razprave na Višjem sodišču. Vrhovni državni tožilec je spisal zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa so mu jo prepovedali vložiti. Na poziv organa, da prošnjo dopolni z navedbo novih dejstev in predloži nove dokaze, je podal obširno navedbo novih dejstev, ki jih je organ razporedil na 12 sklopov in povzel v obrazložitev. Ugotavlja, da je bil prosilec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja po prvem odstavku 218. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi z 22. členom KZ. Organ je prosilca seznanil, da vloženo v spis ne predstavlja novih dokazov, nato pa je prosilec predlagal še zaslišanje A. A. in v spis podal njegovo lastnoročno izjavo, da je B. B. večkrat pripovedovala, da so si njeni starši vse izmislili. Organ je iz arhiva pridobil celoten spis K 109/2004, iz katerega izhaja, da je bil prosilcu že trikrat pravnomočno zavržen predlog za obnovo postopka. V navedenih predlogih je predlagal smiselno popolnoma enake nove dokaze in dejstva, kot jih je predlagal v sedanjem postopku. V spis vložena osebna izjava A. A. kot priče pa ne bi vplivala na odločitev sodišča, saj temelji na posredni izjavi B. B., ki je že v postopku sama izjavljala, da sodba ni bila pravična, da je denar od staršev prosila ona, ga ni zahtevala, pri čemer je del vsote predstavljal njeno plačilo, ki bi ga morala dobiti tisti mesec, zato izjava ne predstavlja novega dokaza v smislu 410. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zadeva, v kateri prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč (obnova kazenskega postopka), je vsebinsko nerazumna, posledično pa je nerazumna tudi prošnja za brezplačno pravno pomoč, kot določa 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

2. Tožnik v tožbi navaja, da je že sedmič vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka zaradi poskusa izsiljevanja za neizplačano plačo bivše partnerke B. B. , za kar se je izkazalo kasneje, da plače sploh ni imela. Obsojen je bil na eno leto in deset mesecev zapora in petnajst let razmišljanja. Tožbo vlaga, ker prošnji ni bilo ugodeno, preventivno zaradi odprtega roka in jo bo dopolnil preko odvetnice C. C. po vseh možnih zakonih in členih tega sveta. Anonimno ga zastopa prijateljica odvetnica C. C. Zaradi izrednih okoliščin je onesposobljen obrazlagati. PU ... je zaprosil, da ga zaradi lastne varnosti odpeljejo v Univerzitetno psihiatrično kliniko v ..., od koder ne namerava oditi, dokler se zadeva ne reši. Iz odgovora predsednika sodišča je razvidno, da se že 15 let po telefonu pogovarjajo z odvetnico C. C., ki ga v zadevi uradno ne zastopa, o tem, kaj so slišali v telefonskih prisluhih kritičnega dve minutnega telefonskega razgovora, katerih na sodišču ... nikoli niso odobrili in zaradi katerih je pristal med teroristi v ... leta 2005, kjer so mu ponovno sodili in ga oprostili.

3. V dodatku k tožbi z dne 3. 10. 2020 in 21. 12. 2020 opisuje dogodke aretacije, izvedbo kaznivega dejanja in dogajanja po obsodbi. Enako navaja tudi v nadaljnjih dopolnitvah, ki jih je sodišče prejelo po e-mailu.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet upravnega spora je odločba, s katero je organ zavrnil dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka, ki jo je utemeljil na prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Po navedenih določbah se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, v kateri ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali so pričakovanja ali zahteve osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Povzeta zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP se organu za BPP nalaga, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Razlogi za zavrnitev BPP morajo biti očitni, ter razpoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

8. Tožnik, pravnomočno obsojen za storitev kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja po prvem odstavku 218. člena KZ, v zvezi z 22. členom KZ, je zaprosil za dodelitev BPP za vložitvitev predloga za obnovo kazenskega postopka, po 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP, po kateri se sme v korist obsojenca obnoviti postopek, končan s pravnomočno sodbo, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročitvi oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.

9. Toženka je glede na obširne navedbe tožnika, s katerimi je utemeljeval upravičenost vložitve predloga za obnovo, razvrstila po tožnikovem mnenju nova dejstva na 12 sklopov, ter na nov dokaz – zaslišanje priče A. A., kar naj bi vse utemeljevalo očitno razumnost vložitve predloga za obnovo kazenskega postopka. Po presoji le-teh, s primerjavo dejstev in dokazov, ki jih je tožnik uveljavljal že v predhodnih treh predlogih za obnovo postopka, o katerih je sodišče odločilo s pravnomočnimi sklepi KS 146/2006 z dne 13. 7. 2006, KS 16/2009 z dne 10. 2. 2009 in II KS 33464/2010 z dne 25. 5. 2010 (v vseh treh primerih je bil predlog za obnovo postopka pravnomočno zavržen), je organ ocenil, da tožnik ponovno predlaga smiselno popolnoma enake dokaze in dejstva kot v teh postopkih, osebna izjava A. A. oziroma zaslišanje le-tega kot priče pa ne bi vplivala na odločitev sodišča, saj temelji na izjavi priče B. B., ki je že v kazenskem postopku zaslišana kot priča na glavni obravnavi izjavljala, da prosilec po telefonu ni izsiljeval njenih staršev za denar in jima grozil, torej ta dokaz, ki temelji na njeni posredni izjavi ne predstavlja novega dokaza v smislu 410. člena ZKP. S presojo organa soglaša tudi sodišče, tožnik pa ugovorov v zvezi s to presojo ne navaja. Torej, ker je dejstva in dokaze, ki jih je uveljavljal tožnik, presojalo sodišče, pristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka ter sklenilo, da ni zakonskih pogojev za obnovo postopka po 410. členu ZKP, ponovna prošnja za obnovo postopka utemeljena z istim oziroma enakim, tudi po mnenju sodišča nima izgleda za uspeh in so bile v tem primeru pravilno uporabljene določbe 24. člena ZBPP in prošnja zavrnjena.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, saj tožnik v tožbi ni prerekal dejstev, ki so bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).