Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, pogoj za priznanje pravic po Zakonu o štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, pogoj za priznanje pravic po Zakonu o štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožnica je bila zaposlena pri delodajalcu, nad katerim je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek. Po odpovedi ji je delovno razmerje prenehalo 22. 2. 2018. Od Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada (v nadaljevanju Sklad) je zahtevala priznanje pravic za primer insolventnosti: nadomestilo plače za zadnje tri mesece in odpravnino. Sklad je zahtevo zavrnil, ker je bila v stečajnem postopku njena terjatev iz naslova neporavnanih prejemkov iz delovnega razmerja prerekana, tožbe na ugotovitev obstoja terjatve pa ni vložila.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek za odpravo odločbe Sklada z dne 29. 5. 2019 in odločbe toženke, ki je odločala o pritožbi zoper odločbo Sklada dne 7. 10. 2019 in za priznanje pravice do nadomestila plače in odpravnine zavrnilo. Oprlo se je na 28. člen Zakona o štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS, Ur. l. RS št. 78/2006 UPB in naslednji), ki določa, da preidejo terjatve upravičenca nasproti stečajnemu dolžniku na Sklad do višine zagotovljenih pravic. Če ni ugotovljen obstoj terjatve, delavec ne more zahtevati, da to terjatev nadomesti Sklad. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s presojo.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije navaja, da je odločitev sodišča napačna in kot pomembni izpostavlja dve vprašanji, o katerih naj odloči vrhovno sodišče: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je določbe 18. in 21. člena ZJSRS razlagalo na način, da je pogoj za priznanje pravic delavca v primeru insolventnosti delodajalca tudi to, da delavec, če je njegova prijava terjatve (za neizplačane plače, nadomestila plač, nadomestila za neizrabljen letni dopust, odpravnino) v stečajnem postopku prerekana, vloži tožbo na ugotovitev obstoja te terjatve ter da če tožbe ne vloži, izgubi pravice po 19. členu ZJSRS; - ali je za presojo upravičenosti do pravic delavca po 19. členu ZJSRS relevantno dejansko stanje v času, ko je Sklad o teh pravicah prvič odločal oziroma prvič izdal odločbo ali pa se lahko razlog za nepriznanje teh pravic upošteva naknadno, po izdaji prvostopenjske odločbe nastalo dejstvo prenehanja terjatve delavca do delodajalca, do katerega je prišlo zato, ker delavec ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367 a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, kot izhaja iz izreka sklepa. Zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.