Jedro

Dolžnica je bila torej jasno in določno opozorjena, da mora, v kolikor trdi, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, to obrazložiti in predložiti dokaze za svoje trditve. Pravna pomoč po 12. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se omejuje le na opozorila o procesnih pravicah, ne pa tudi na poučevanje glede materialnih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico O. I. (1. točka izreka) in za upraviteljico imenovalo D. Č. (2. točka izreka) ter ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: D. s. p. (3. točka izreka).

2. Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica navaja, da v postopku odločanja o začetku postopka osebnega stečaja ni imela pooblaščenca, da je prava neuka stranka ter da bi ji sodišče prve stopnje zato moralo nuditi pravno pomoč in jo opozoriti na vse njene procesne pravice v navedenem postopku, vključno s pravico do zastopanja po pooblaščencu. Ker tega ni storilo, dolžnice ni usmerjalo ter je ni opozarjalo na njene procesne pravice, ni mogla substancirano ugovarjati obstoju upničine terjatve, ki ne obstoji v takšni višini, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, v njej pa je zajet tudi znesek neplačanega davka na dodano vrednost, s katerim se pritožnica ne strinja. Navedeni dolg ni dolg pritožnice, temveč je dolg, ki so ji ga na goljufiv način povzročile druge osebe, proti katerem bo vložila ustrezne odškodninske zahtevke. Pritožnica trdi, da kot prava neuka stranka ni vedela, da bi morala zgoraj navedeno izpostaviti že v postopku odločanja o začetku postopka osebnega stečaja, na to pa je sodišče prve stopnje tudi ni opozorilo.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pozivom z dne 4. 9. 2018 dolžnico pozvalo, da se v 15 dneh po prejemu poziva izreče o upničinem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Poučilo jo je, da v navedenem roku lahko vloži ugovor, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, da mora ugovor med drugim obsegati izjavo dolžnice, da nasprotuje upničinemu predlogu in opis razlogov za nasprotovanje ter morebitne listinske dokaze, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja.

6. Dolžnica je bila torej jasno in določno opozorjena, da mora, v kolikor trdi, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, to obrazložiti in predložiti dokaze za svoje trditve. Pravna pomoč po 12. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se omejuje le na opozorila o procesnih pravicah, ne pa tudi na poučevanje glede materialnih pravic.1 Okoliščin, ki bi kazale na potrebo po postavitvi začasnega zastopnika, iz vlog v spisu, ki jih je poslala dolžnica, ni razbrati. Naroka za začetek postopka osebnega stečaja, na katerem bi sodišče prve stopnje dolžnico lahko dodatno opozorilo na njene procesne pravice, pa se ta ni udeležila, čeprav je bila pravilno vabljena.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je upnica za verjetno izkazala obstoj svojih terjatev, navedenih v seznamu izvršilnih naslovov št.... z dne 21. 3. 2018 ter da je zato njena aktivna legitimacija po določbi 3. točke 231. člena ZFPPIPP podana. Dolžnica je namreč trdila le, da ni davčni zavezanec na podlagi zakona, kar naj bi pomenilo, da ne more imeti bilančnih obveznosti v višini 59.911,97 EUR, ki segajo v leto 2009, ker bi v tem primeru že pred 9 leti zastarale. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje celoten izkazan znesek obstoja upničine terjatve znaša mnogo več in sicer 130.104,99 EUR in ker so tudi trditve pritožnice v zvezi s terjatvijo iz naslova neplačanega davka na dodano vrednost povsem pavšalne, pritožnica pa obstoj upničine terjatve v določeni, neopredeljeni višini celo sama priznava, upnica nedvomno je upravičena za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnica trajneje nelikvidna in prezadolžena. Slednje je ugotovilo na podlagi bilance stanja za O. s. p., iz katere izhaja, da je vrednost njenega premoženja manjša od vsote njenih obveznosti. Navedlo je, da dolžnica ni zatrjevala, da ima (poleg v bilanci stanja izkazanega) še kakšno drugo premoženje.

9. Pritožnica trdi, da je tudi lastnica nepremičnine ID znak parcela ..., ki v naravi predstavlja zemljišče s stanovanjsko hišo na naslovu K. in navaja, da je domnevala, da sodišče podatke iz zemljiške knjige pridobi samo po uradni dolžnosti.

10. ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi moralo samo pridobivati podatke o premoženju dolžnika, med drugim z vpogledom v zemljiško knjigo. Dolžnica je bila s pozivom z dne 4. 9. 2018 tudi opozorjena, da mora predložiti listinske dokaze, iz katerih izhaja, da ni insolventna.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnica podatkom o premoženjskem stanju, ki jih je navedla upnica, ni ugovarjala ter ni zatrjevala, da ima še kakšno drugo premoženje. Vrednosti nepremičnine, ki jo izpostavlja v pritožbi, pa dolžnica niti ni navedla.

12. Pritožnica trdi, da v njeno premoženje spada tudi terjatev nasprotni osebam, ki so jo ogoljufale v zvezi z odvajanjem davka na dodano vrednost in proti katerim bo vložila ustrezni odškodninski zahtevek, pri čemer po oceni pritožnice navedena terjatev znaša vsaj 130.000,00 EUR. Vendar pa pritožnica s tako pavšalnimi trditvami obstoja terjatve ne more izkazati.

13. Pritožnica nadalje trdi, da je prenehala opravljati dejavnost kot samostojna podjetnica že dne 24. 5. 2018, kar pomeni, da računovodski izkazi, na katere se je pri ugotavljanju vrednosti dolžničinega premoženja oprlo sodišče prve stopnje, v ničemer ne morejo izkazovati njenega trenutnega premoženjskega stanja oziroma njene prezadolženosti. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da bi dolžnica navedeno morala trditi že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tega ni storila in ker so neutemeljeni tudi njeni očitki, da ji je bila kršena njena pravica do izjavljanja (ker je sodišče prve stopnje ni usmerjalo ter je ni opozarjalo na njene procesne pravice), njenih pritožbenih navedb glede resnične vrednosti njenega premoženja pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

14. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da je izkazana dolžničina prezadolženost ter s tem izpolnjena domneva o dolžničini dolgoročni plačilni nesposobnosti po 1. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP in tako utemeljeno začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico.

15. Ker za začetek stečajnega postopka zadošča, da je izkazana ena od domnev o dolžnikovi insolventnosti, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do očitkov pritožnice, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je izpolnjena tudi domneva o dolžničini trajnejši nelikvidnosti iz 2. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP (po kateri velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR).

16. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 113.