Jedro

Tudi če za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma soočenje izvedencev udeleženci niso založili predujma, to ni razlog, da sodišče tega dokaza ni izvedlo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu popolnoma odvzelo poslovno sposobnost ter pravico voliti in biti voljen (I. točka izreka), posledično pa odločilo o stroških postopka (II. točka izreka) in pri nepremičninah v lasti nasprotnega udeleženca odredilo potrebne vpise v zemljiško knjigo (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec, ki kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje le delno upoštevalo napotke višjega sodišča iz razveljavitvenega sklepa, ni pa soočilo obeh izvedencev, ki se v svojih ugotovitvah bistveno razlikujeta, niti ni navedlo, zakaj je sledilo enemu izmed njiju, in sicer tistemu, ki je zanj manj ugoden. Odprto je ostalo tudi vprašanje, ali je nasprotni udeleženec že toliko napredoval, da bi izvedenci lahko ocenili njegove umske sposobnosti. V nadaljevanju opozarja, da običajnega pogovora ne razume, zato je bil med zaslišanjem razburjen in je odgovarjal zmedeno in nepovezano. Sodišče tudi ni preverilo, koliko je skrbnik nasprotnega udeleženca z njim sploh v stiku, CSD pa tolerira kršitev pacientovih pravic. Sodišče tudi ni zavrglo navedb predlagateljev, da oče ni časovno in prostorsko orientiran. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v obravnavani zadevi sklep o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti že enkrat razveljavilo in sodišču prve stopnje dalo jasna navodila, kako naj postopa v nadaljevanju. Dejstvo, da ne predlagatelja ne nasprotni udeleženec za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma soočenje izvedencev niso bili pripravljeni založiti predujma, ne more biti razlog, da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo (1). Prvič, gre za nepravdni postopek, kjer za razliko od pravdnega postopka sodišče ni togo/izključno vezano na dokazne predloge strank (primerjaj tudi prvi odstavek 48. člena ZNP), in drugič, gre za nadaljevanje že dopuščenega in izvajanega dokaza, zato mora stroške za dopolnitev kriti tisti, ki jih je bil dolžan kriti (in jih je kril) ob prvotnem izvajanju dokaza, to pa sta predlagatelja (2).

5. Sodišče prve stopnje je sicer delno upoštevalo napotke pritožbenega sodišča in je nasprotnega udeleženca zaslišalo, poleg tega pa njegovemu pooblaščencu K. L. podelilo ustrezen status in mu omogočilo sodelovanje v postopku. Prav tako je sodišče prve stopnje tokrat obrazložilo, zakaj je sledilo enemu izvedencu, drugemu pa ne, a je ob tem črpalo iz napačnega izhodišča. Pritožbeno sodišče lahko na načelni ravni pritrdi, da je vprašanje, ali je nekomu (konkretno nasprotnemu udeležencu) treba poslovno sposobnost odvzeti popolnoma ali zgolj delno, pravno vprašanje in je kot táko v domeni sodišča, a je (pravilna) odločitev odvisna od dejanske podstati, kjer je ključno mnenje izvedenca ustrezne stroke (prvi odstavek 48. člena ZNP). Sodišče ne more sámo (prek zaslišanja) ugotoviti, ali so pri nasprotnem udeležencu zmanjšanje psihofizične sposobnosti ali ne. Če gre (in to že dlje časa zatrjuje nasprotni udeleženec) zgolj za govorno/jezikovno oviro pri izražanju, medtem ko psihofizičnih posledic kapi ni (več) oziroma so se te izboljšale, popolni odvzem poslovne sposobnosti najbrž ne more biti na mestu, lahko pa bi bil utemeljen predlog glede njenega delnega odvzema, če gre za oviro take vrste/narave, da nasprotni udeleženec zaradi tega ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). V nasprotnem, če ovire niso podane zgolj izražanju nasprotnega udeleženca, temveč gre tudi za psihične omejitve, potem pa bi predlagatelja, ki se zavzemata za popolno omejitev poslovne sposobnosti njunemu očetu, lahko imela prav. Na to vprašanje lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke, ki mora pred izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ali pred ponovnim zaslišanjem (zaradi poteka časa (glej drugi odstavek 48. člena ZNP) in trditev nasprotnega udeleženca o izboljšanju zdravstvenega stanja) opraviti ponovni pregled nasprotnega udeleženca ter potrditi ali ovreči njegove trditve o bistvenem izboljšanju zdravstvenega (predvsem psihičnega) stanja.

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, vse v zvezi s 37. členom ZNP, razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje naj postopek izpelje, kot je nakazano v 4. in 5. točki te obrazložitve.

(1) Sicer se obravnavani postopek vodi na predlog, ne po uradni dolžnosti, pa vendarle presumpcija umika predloga kot posledica ne založitve predujma za izvedenca ne more priti v poštev. Primerjaj odločbo Višjega sodišča v Celju z dne 9. 12. 2011, opr. št. Cp 877/2011. Primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 6. 9. 1999, opr. št. Cp 2167/1999. (2) Le kadar predlagatelja postopka za odvzem poslovne sposobnosti iz prvega odstavka 45. člena ZNP ni in sodišče izvede postopek skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZNP po uradni dolžnosti, se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem izplačajo iz sredstev sodišča.