Jedro

Ker je sodišče prve stopnje šele v sodbi ustrezno obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga tožene stranke, se je le-ta lahko šele v sodbi seznanila z razlogi za zavrnitev njenega dokaznega predloga; zato je bila njena pritožbena graja teh razlogov pravočasna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsaka stranka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo nadaljnje materialne odškodnine v znesku 31.776,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 3. 2007 dalje do plačila (I. točka izreka), medtem ko je v preostalem delu tožbeni zahtevek tožnikov za plačilo 28.399,20 EUR zavrnilo (II. točka izreka). Posledično je toženi stranki naložilo, da tožnikoma povrne 4.625,34 EUR pravdnih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke glede naloženega plačila 31.776,80 EUR s pripadajočimi obrestmi in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede naslednjega vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče glede na okoliščine primera pravilno uporabilo določbo 286.b člena [ZPP] in posledično 350. člena ZPP.

4. Po dopustitvi revizije je tožena stranka zoper II. točko izreka odločbe sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje. Revizijskemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje »v celoti« razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka.

5. Tožnika v odgovoru na revizijo podajata svoje (pravno) naziranje, ki je v prid zavrnitvi revizije. Pri tem priglašata stroške revizijskega postopka.

6. Iz podatkov spisa izhaja naslednje procesno dejansko stanje: Tožena stranka je po svojem pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, v kateri je uveljavljala vse pritožbene razloge. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo, ker je bila tožena stranka v skladu s 286. členom Zakona o pravdnem postopku (kot doslej in v nadaljevanju ZPP) prekludirana, saj bi morala bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je sodišče prve stopnje sprejelo sklep o zavrnitvi njenega dokaznega predlog za angažiranje dodatnega izvedenca.

Presoja utemeljenosti revizije.

7. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), saj dopuščena revizija izven tega dela ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP).

8. Tožena stranka v reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Sodišče druge stopnje naj bi navedeno kršitev storilo s tem, da je nepravilno napolnilo pravni standard »procesne kršitve« in uporabilo določbo 286.b člena ZPP.

9. Sodišče ima na podlagi 287. člena ZPP pooblastilo, da z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko sodišče zavrne z zavrnilnim sklepom,(1) ki mora biti obrazložen. Pri tem pa lahko sodišče izbere, ali bo razloge za zavrnitev navedlo v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu ali pa v sodni odločbi o glavni stvari.(2) Ker ima sodišče pravico zavrniti dokazni predlog, če za zavrnitev obstajajo upravičeni oziroma ustavno dopusti razlogi, vsaka zavrnitev dokaznega predloga avtomatično še ne pomeni relativne kršitve določb pravdnega postopka.(3)

10. V konkretnem sporu je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi dne 7. 7. 2010 sprejelo dokazni sklep, s katerim je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za angažiranje dodatnega izvedenca. V navedenem dokaznem sklepu je sodišče zgolj pavšalno navedlo, da je zadeva dovolj pojasnjena in da se dokazni predlog tožene stranke kot nepotreben zavrne, medtem ko je podrobnejše razloge za zavrnitev dokaznega predloga podalo v obrazložitvi sodbe.(4)

11. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje v dokaznem sklepu, da so predlagani dokazi nepotrebni, ker je zadeva dovolj pojasnjena, ne zadošča za ustrezno obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga.(5) Ker je sodišče prve stopnje šele v sodbi ustrezno obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga tožene stranke, se je le-ta lahko šele v sodbi seznanila z razlogi za zavrnitev njenega dokaznega predloga; zato je bila njena pritožbena graja teh razlogov pravočasna.(6)

12. Vendar pa je sodišče prve stopnje v sodbi razumno in argumentirano obrazložilo, da je predlagani dokaz nepotreben; zato ni storilo očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.(7)

13. Vseeno pa nepravilna uporaba (prvega odstavka) 286.b člena ZPP ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe sodišča druge stopnje.

14. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je tožena stranka že v odgovoru na tožbo, pa tudi med celotnim postopkom, po višini ugovarjala tožbenemu zahtevku, ker je v skladu s 1. točko prvega odstavka 14. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska – AK-06 tožeča stranka upravičena do povračila škode v vrednosti zavarovane stvari, na dan škode, zmanjšane za tržno vrednost rešenih ostankov stvari (v nadaljevanju rešenih delov). Na podlagi pravil o dokaznem bremenu (212. in 215. člen ZPP) je bilo na toženi stranki dokazno breme dokazovanja obstoja rešenih delov in njihove vrednosti. Vendar pa je tožena stranka v postopku zgolj pavšalno zatrjevala, da rešeni deli nedvomno obstajajo, ter njihovo vrednost ocenila na 30% vrednosti prikolice. Tožena stranka ni podala nikakršnih konkretiziranih in specificiranih trditev glede rešenih delov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo, ali in kateri deli so bili rešeni in kakšna je bila njihova vrednost. V dokaz svojih pavšalnih navedb je predložila zgolj fotografije in obračun totalne škode. Vendar iz navedenih dokazov ni razvidno, kateri konkretni deli naj bi bili rešeni in kako je tožena stranka ocenila njihovo vrednost (v višini 30% vrednosti prikolice).

15. Tožena stranka je sicer predlagala, da sodišče angažira dodatnega(8) izvedenca, da bo na podlagi fotografij in obračuna totalne škode podal oceno tako o obstoju kot o vrednosti rešenih delov. Vendar je šlo za primer tako imenovanega informativnega ali poizvedovalnega dokaza, s katerim naj bi se šele spoznalo dejstvo, pomembno za odločitev o tožbenem zahtevku.

Le-ta v obravnavanem primeru ni bil dopusten, saj je šlo za dokazno ponudbo informativne narave(9) v zvezi z ugotavljanjem dejstev, ki niso ležala zunaj toženkinega zaznavnega območja(10).

Odločitev o reviziji.

16. Revizijsko sodišče je v skladu s 378. členom ZPP revizijo tožene stranke zavrnilo, ker relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 370. člena ZPP, ki jo je storilo sodišče druge stopnje, ni vplivala na pravilnost in zakonitost njegove sodbe (I. točka izreka).

Odločitev o stroških postopka.

17. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP).

18. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, sama krije svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP) - II. točka izreka.

19. Ker odgovor na revizijo ni pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča, tožnika sama krijeta svoje revizijske stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP) - II. točka izreka. Tožnika sta namreč v odgovoru v glavnem komentirala dejansko stanje, ki pa ni predmet revizijskega preizkusa (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 373/2011 z dne 8. 11. 2012: »... sodišče dokaznih predlogov ni dolžno izvesti, če oceni, da za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka le-ti niso relevantni (8. člen ZPP)«.

Op. št. (2): Tako tudi N. Betetto v: L. Ude in A. Galič (ured.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list GV Založba, Ljubljana 2005, str. 611. Op. št. (3): Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 373/2011 z dne 8. 11. 2012 (10. točka obrazložitve).

Op. št. (4): V drugem odstavku obrazložitve na 5. strani sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je dokazni predlog tožene stranke zavrnilo, ker razlog, da se tožena stranka ne strinja z izračunom višine odškodnine, ni razlog, zaradi katerega bi moralo sodišče postavljati novega izvedence. Iz četrtega odstavka obrazložitve na 7. strani sodbe pa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog tožene stranke, ker je izvedenec jasno povedal, da vrednosti rešenih delov ne more izračunati brez točnega opisa škode, ki ga tožena stranka ni predložila kot dokaz. Iz slednjega posredno izhaja, da je bil razlog zavrnitve dokaznega predloga tudi njegova neprimernost, saj novi izvedenec brez točnega opisa škode ne bi mogel izračunati vrednosti rešenih delov. Zavrnitev dokaza zaradi neprimernosti pa je eden od upravičenih razlogov za zavrnitev (tako tudi N. Betetto v: L. Ude in A. Galič (ured.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list GV Založba, Ljubljana 2005, str. 611).

Op. št. (5): Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005. Op. št. (6): Takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije tudi v sklepu II Ips 425/2011 z dne 25. 9. 2009 in sklepu III Ips 106/2011 z dne 15. 10. 2013. Op. št. (7): Takšno stališče je zavzelo Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi Up-391/02 z dne 17. 2. 2004: »Če namreč sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna ali je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati«.

Op. št. (8): V postopku postavljeni izvedenec je na zaslišanju na glavni obravnavi dne 7. 7. 2011 jasno povedal, da na podlagi navedenih dokazov ne more podati ocene vrednosti rešenih delov. Pri tem je dodal, da bi bila navedena ocena možna, če bi tožena stranka predložila zapisnik o cenitvi škode. Izpovedbo izvedenca je sodišče prve stopnje upoštevalo v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke za angažiranje dodatnega izvedenca, kar je posredno razvidno iz četrtega odstavka obrazložitve na 7. strani sodbe sodišča prve stopnje.

Op. št. (9): Primerjaj razloge Vrhovnega sodišče Republike Slovenije v sodbi III Ips 12/2004 z dne 15. 2. 2005 (7. točka obrazložitve).

Op. št. (10): Primerjaj razloge Vrhovnega sodišče Republike Slovenije v sklepu III Ips 14/2010 z dne 20. 12. 2011 (12. in 13. točka obrazložitve).