Jedro

Tožnica je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča z dne 10. 01. 2012, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v drugi točki izreka pa je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 12. 01. 2012 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati.

Že same trditve tožnice v predlogu, ki se tičejo čiste izgube obračunskega leta 2011 in blokade njenih TRR v januarju 2012 (dva dni), ne dajejo dovolj podlage, da bi bilo mogoče zaključiti, da je tožnica nelikvidna oziroma nezmožna plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks z dne 26. 03. 2012 v delu, ki se nanaša na plačilo sodne takse za redni postopek, zavrže (1. točka izreka); v delu, ki se nanaša na plačilo nadaljnjih sodnih taks v tem postopku, pa zavrne (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji in vseh nadaljnjih sodnih taks v tem postopku z dne 26. 03. 2012 ugodi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretnem primeru se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je izvršilno sodišče odločilo s sklepom o izvršbi VL 155626/2011-2 z dne 02. 11. 2011; po vloženem ugovoru dolžnika z dne 28. 11. 2011 pa je sklep o izvršbi s sklepom z dne 10. 01. 2012 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Sodišče prve stopnje je po prejemu spisa tožnici dne 08. 03. 2012 izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 4.974,00 EUR, ki ga je tožnica prejela dne 13. 03. 2012. V roku iz plačilnega naloga (15 dni) je nato tožnica vložila prošnjo za oprostitev plačila sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom deloma zavrglo, deloma pa zavrnilo.

5. Taksno obveznost je treba plačati, ko slednja nastane (5/1 ZST-1), hkrati pa je treba vložiti tudi morebitni predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Po 2. točki 2. odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.

6. Glede na navedeno bi tako tožnica morala predlog za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 10. 01. 2012, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (to je dne 20. 02. 2012), saj po 1. odstavku 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje. Poziv tožnici s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse z dne 08. 03. 2012 (vročen dne 13. 03. 2012) tako ni odločilen trenutek, ko bi tožnica šele izvedela za nastop taksne obveznosti. Tožnica je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča z dne 10. 01. 2012, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v drugi točki izreka pa je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 12. 01. 2012 (vročilnica na list. št. 38) in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati (tako tudi sodna praksa npr. VSL sklep I Cpg 147/2010 z dne 04. 03. 2010, VSL sklep I Cpg 485/2010 z dne 21. 04. 2010 itd.). Odločitev sodišča prve stopnje se zato v tem delu izkaže za pravilno, pri čemer tudi pritožbene navedbe o neustavnosti citiranih zakonskih določb v smislu nejasnosti trenutka, ko naj bi stranka imela možnost izvedeti za dejstvo nastanka taksne obveznosti, upoštevaje zgornjo obrazložitev pritožbenega sodišča niso utemeljene.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi v delu zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki se tiče nadaljnjih sodnih taks v postopku na prvi stopnji. Tožnica je v izjavi o premoženjskem stanju (priloga B2) navedla, da razpolaga s 1.153.960,00 EUR sredstvi, izgubo v višini 253.679,00 EUR in bilančno izgubo v višini 69.724,00 EUR. Ker je bil predlog za oprostitev plačila sodnih taks res vložen dne 26. 03. 2012, torej pred potekom roka za oddajo letnega poročila AJPES (31. 03. 2012), tožnici ni mogoče očitati, da predlogu ni predložila ustreznih in ažurnih dokazil za leto 2011; ker je slednje sedaj tožnica predložila s pritožbo, je te izkaze zato v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP pri odločanju upoštevalo pritožbeno sodišče (priloga A1 in A2).

8. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da že same trditve tožnice v predlogu, ki se tičejo čiste izgube obračunskega leta 2011 in blokade njenih TRR v januarju 2012 (dva dni), ne dajejo dovolj podlage, da bi bilo mogoče zaključiti, da je tožnica nelikvidna oziroma nezmožna plačila sodne takse. Četudi je torej sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da računi TRR tožnice v januarju 2012 niso bili blokirani, in da tožnica v letu 2011 izkazuje 230.784,00 EUR dobička in 225.013,00 EUR prenesenega dobička (pravilno 72,146,00 EUR izgube in 230.784,00 EUR prenesenega dobička – izkaz poslovnega izida za leto 2011 - priloga A2), pri čemer iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 01. 01. 2012 do 29. 02. 2012 izhaja, da je tožnica imela še 10.095,00 EUR (in ne 253.679,00 EUR) izgube (priloga B3), pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni povsem nelikvidna, saj so njene kratkoročne obveznosti zgolj nekoliko višje od kratkoročnih sredstev, pri čemer tožnica razpolaga z denarnimi sredstvi v višini 73.019,00 EUR (bilanca stanja za leto 2011 – priloga A2), njena transakcijska računa pa nista blokirana. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožnica tudi ni prezadolžena, saj iz bilance stanja za leto 2011 izhaja, da je premoženje tožnice večje od njenih poslovnih in finančnih obveznosti (dolgov), zato je posledično tudi njen kapital pozitiven (195.560,00 EUR).

9. Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).