Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga, da opustitve delodajalca glede zagotavljanja varnega delovišča, izvajanja nadzora in ustreznega usposabljanja niso v vzročni zvezi z nastalo škodo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga, da opustitve delodajalca glede zagotavljanja varnega delovišča, izvajanja nadzora in ustreznega usposabljanja niso v vzročni zvezi z nastalo škodo.

Obrazložitev

1.Tožnik se je 22. 6. 2014 poškodoval v delovni nesreči pri gradnji tunela podzemne železnice na Dunaju. Nanj je s stropa tunela padlo približno 400 kilogramov zemlje. V času nesreče je bil zaposlen pri družbi A., d. o. o., ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabnikom, na delo pa je bil napoten k stranskemu intervenientu. S tožbo je od odgovornostne zavarovalnice svojega delodajalca zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v skupni višini 40.000 EUR. Utemeljeval je, da je delodajalec kršil določbe pogodbe o zaposlitvi, Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Toženka je ugovarjala, da delodajalec ni mogel vplivati na delovni proces pri uporabniku in da ni podana vzročna zveza med njemu očitanimi opustitvami in nastalo škodo.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek. Presodilo je, da delodajalcu očitane opustitve niso v vzročni zvezi z nastalo škodo.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je njegovim razlogom.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se lahko delodajalec razbremeni odgovornosti za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, zgolj zato, ker delovni proces organizira naročnik del oziroma drug subjekt, pri katerem delavec opravlja delo?

2.Ali je treba 179. člen Zakona o delovnih razmerjih v povezavi s 45. členom istega zakona razlagati tako, da obveznost zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja v primeru napotitve delavca ostaja na formalnem delodajalcu, ne glede na prenos organizacije dela?

3.Ali je pravilna uporaba prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika, če sodišče zaključi, da opustitve delodajalca (zlasti nezagotavljanje varnega delovišča, neizvajanje nadzora in neustrezno usposabljanje) niso v vzročni zvezi z nastalo škodo, čeprav bi prav izpolnitev teh obveznosti lahko preprečila nastanek škodnega dogodka?

4.Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se delodajalec razbremeni odgovornosti, če konkretno nevarno delo organizira in odredi drug subjekt, čeprav je delavec delo opravljal v okviru delovnega razmerja?

5.Ali predstavlja delo v tunelu oziroma pod zemljo nevarno dejavnost v smislu 149. člena Obligacijskega zakonika?

6.Ali je v primeru opravljanja nevarne dejavnosti podana objektivna odgovornost delodajalca po 149. členu Obligacijskega zakonika ne glede na obstoj njegove krivde?

7.Ali se delodajalec lahko razbremeni objektivne odgovornosti po 150. členu Obligacijskega zakonika s sklicevanjem na to, da dejavnost dejansko izvaja drug subjekt?

8.Ali je materialnopravno pravilno stališče, da objektivna odgovornost ni podana, ker naj bi škoda nastala pri dejavnosti naročnika del, čeprav je delavec delo opravljal na podlagi delovnega razmerja z delodajalcem?

9.Ali je razlaga, po kateri delodajalec ne odgovarja za varnost delavca, če nima dejanskega vpliva na organizacijo dela na konkretnem delovišču, skladna z določbami 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter 45. člena Zakona o delovnih razmerjih?

10.Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, če se sodišče ne opredeli do odločilnih navedb stranke glede pravne podlage odgovornosti?

11.Ali je podana kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku, če sodišče ne opravi celovite in logične presoje vseh izvedenih dokazov?

12.Ali je podana kršitev 360. člena Zakona o pravdnem postopku če se sodišče druge stopnje ne opredeli do vseh bistvenih pritožbenih navedb, zlasti glede objektivne odgovornosti in uporabe relevantne sodne prakse?

13.Ali je s tem, ko se sodišče ne opredeli do bistvenih navedb stranke, kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?

5.Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6.Vrhovno sodišče je presodilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).