4. 10. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Branka Kesiča, Trzin, ki ga zastopa mag. Pavla Sladič-Zemljak, odvetnica v Ljubljani, na seji 4. oktobra 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin – Mlake (T1 in T4) (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 7/05) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin – Mlake (T1 in T4) (v nadaljevanju Odlok o spremembah), kolikor načrtuje gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 878/3 in 878/4, k. o. Trzin. Po prejšnjih prostorskih aktih naj bi bilo to zemljišče javna zelenica v Cankarjevi ulici v Trzinu. Ta ulica naj bi bila zaključena celota v skladu že s prejšnjim zazidalnim načrtom, zato naj nove gradnje ne bi bile možne. Pobudnik navaja, da je lastnik zemljišča v izmeri 449 m2, na katerem je zgradil stanovanjsko hišo, ki meji na sporno zemljišče. Pred uveljavitvijo Odloka o spremembah naj bi bila dopustna le gradnja prizidkov in nadzidav. Z načrtovano gradnjo na zelenici naj bi bilo poseženo v lastninsko pravico pobudnika, ker naj bi se zmanjšala kvaliteta njegovega življenja in vrednost njegove nepremičnine. Javna zelenica naj bi bila grajeno javno dobro, ki naj bi ga pobudnik sofinanciral s plačilom komunalnega prispevka. Odlok naj bi bil sprejet v neskladju z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Pobudnik navaja, da ni mogel učinkovito zavarovati svojih pravic in interesov, ker je bil izpodbijani akt sprejet po skrajšanem postopku (34. člen ZUreP-1). Spremembe prostorskega akta naj bi bistveno vplivale na rabo sosednjih zemljišč. Pripomb pobudnika naj Občina ne bi upoštevala.

2.Občina odgovarja, da je postopek priprave in sprejemanja Odloka o spremembah potekal v skladu z ZUreP-1. Obširno pojasnjuje sam postopek priprave in sprejemanja izpodbijanega akta. Javna razgrnitev naj bi bila od 28. 2. 2005 do 15. 3. 2005 ter podaljšana do 30. 3. 2005. Občinski svet naj bi njegove pripombe obravnaval celo dvakrat. Na seji Občinskega sveta naj bi sodelovala pobudnikova žena, ki naj bi svetnikom še posebej obrazložila pripombe na izpodbijani akt. Ker naj bi se sporno zemljišče nahajalo znotraj ureditvenega območja naselja, naj bi Občina pri pripravi Odloka o spremembah upoštevala 5. člen ZUreP-1, ki določa, da se nova poselitev usmerja v poselitveno območje. S to načrtovano gradnjo naj bi bila zagotovljena racionalna raba zemljišč.

B.

3.Odlok o spremembah je bil pripravljen in sprejet na podlagi določb ZUreP-1. Po tretjem odstavku 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt) Odlok še velja.

4.Odlok o spremembah načrtuje v 4. členu dopolnilno gradnjo atrijske stanovanjske stavbe na parc. št. 878/3 in 878/4, k. o. Trzin, ki ležita v strnjenem naselju enodružinskih in vrstnih stanovanjskih objektov v Trzinu. Iz lokacijske informacije Občine Trzin št. 35200-34/01 z dne 9. 7. 2001 izhaja, da sta bili pred uveljavitvijo Odloka parceli opredeljeni kot nezazidano stavbno zemljišče, vendar je bila parc. št. 878/3, k. o. Trzin v grafični prilogi označena kot zelenica.

5.Iz listinske dokumentacije, ki jo je predložil pobudnik, izhaja, da sta lastnika parc. št. 878/3 in 878/4, k. o., Trzin vložila predlog za spremembo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin – Mlake (T-1 in T-4) (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 7/97 – v nadaljevanju Odlok o PUP), in sicer tako, da se dopusti gradnja enodružinske hiše. Svoj predlog sta utemeljila s tem, da sta to zemljišče pridobila z darilno pogodbo od svojega pravnega prednika, ki ga je dobil kot odškodnino za svoje stavbno zemljišče, ki je bilo uporabljeno za gradnjo avtobusnega postajališča. Občinski svet je na podlagi njune vloge in pobude ene izmed občinskih svetnic ter v skladu s 5. členom ZUreP-1, ki določa, da se nova poselitev usmerja v poselitvena območja, sprejel sklep o pripravi Odloka o spremembah. Na podlagi tega sklepa je Župan sprejel Program priprave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin – Mlake (T-1 in T-2) (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 1/04 – Program priprave). Predmet Programa priprave je bila sprememba podrobnejše rabe parc. št. 878/3, k. o. Trzin, iz zelenice v gradbeno parcelo.

6.Pobudnik očita, da ni mogel učinkovito zavarovati svojih pravic in interesov, ker se je postopek priprave in sprejemanja Odloka o spremembah vodil po skrajšanem postopku (34. člen ZUreP-1), s čimer mu je bilo onemogočeno učinkovito sodelovanje v postopku. Javna razgrnitev je bila izvedena od 28. 2. 2005 do 15. 3. 2005 in še podaljšana do 30. 3. 2005. To pomeni, da je bil izpodbijani odlok v javni razgrnitvi 30 dni, kot je to sicer predpisano za redni postopek po prvem odstavku 31. člena ZUreP-1. Pobudnik je v času javne razgrnitve dal pripombe 14. 3. 2005, prav tako je sodeloval na javni obravnavi 28. 2. 2005. Na njegove pripombe je Župan odgovoril z obvestilom št. 39200-1/2004 z dne 26. 5. 2005. Po ustaljeni ustavnosodni presoji pripravljalcu prostorskega akta ni treba upoštevati stališč, pripomb in mnenj, danih v postopku javne razgrnitve in javne obravnave. Zakon mu nalaga le obveznost, da jih obravnava in do njih zavzame stališče. Bistvo javne razgrnitve in javne obravnave je zlasti v tem, da se prizadeti seznanijo s predvideno ureditvijo, da se nanjo odzovejo in da pripravljalec akta na podlagi odzivov še enkrat pretehta svoj predlog. Izvedba javne razgrnitve in javne obravnave lahko prispeva k bolj demokratični, bolj argumentirani in bolj pretehtani odločitvi. Ker je v obravnavanem primeru pobudnik imel možnost, da se seznani s predvideno ureditvijo in se o njej izjavi, je njegov očitek o neskladnosti s 34. členom ZUreP-1 neutemeljen.

7.Pobudnik je mejaš s sporno gradnjo in zatrjuje, da mu bo onemogočeno nemoteno uživanje njegove lastnine ter da gradnja posega v javno zelenico, za katero je plačal komunalni prispevek, vendar tega ne izkaže. Iz pogodbe o ureditvi stavbnega zemljišča, ki jo je predložil pobudnik, izhaja, da je bil dolžan plačati stroške priprave zemljišča in komunalne opreme. Stroški priprave zemljišča so obsegali med drugim tudi odškodnino za cestna zemljišča in skupne površine (zelenice). Vendar v času sklenitve te pogodbe na sporni parceli ni bila predvidena zelenica, niti ni bilo to zemljišče v času priprave in sprejemanja izpodbijanega akta grajeno javno dobro. Kot zelenica je bila opredeljena šele leta 1997 z Odlokom o PUP, ko je zemljišče že bilo v lasti investitorjev načrtovane stanovanjske hiše. Zato je njegov očitek, da je Odlok v neskladju s 33. členom in z 69. členom Ustave, neutemeljen.

8.Ker v postopku priprave in sprejemanja Odloka ni bilo očitanih kršitev, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj