Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kakor to izhaja iz sodnega spisa, je bilo potrebno v nadaljevanju postopka še dopolnilno mnenje in zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, da je sodišče prve stopnje lahko celovito ugotovilo dejansko stanje. Zgolj zaradi tega pritožbeno sodišče ne more sprejeti pritožbene graje, da je bila odločitev o stroških, odmerjenih izvedencev za opravljeno izvedensko delo, preuranjena.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu prim. A.A., spec. kirurgu iz B. za izvedensko mnenje z dne 12. 5. 2014 priznalo nagrado v znesku 434,70 EUR bruto in jo naložilo v plačilo toženki.
Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Prepričana je, da je navedeni sklep, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilen, saj je preuranjen. Navaja, da je izvedenec 12. 5. 2014, na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 24. 2. 2014, izdelal izvedeniško mnenje, vendar ni odgovoril na bistveno vprašanje, na katerega bi moral nujno odgovoriti zaradi razjasnitve dejanskega stanja. V 6. točki mnenja je navedel, da glede na to, da pogojev dela v gradbenem stroju ne pozna, ne more odgovoriti, če je bil oškodovanec sposoben za svoje delo, kot se ga sprašuje in naj na to vprašanje poda odgovor izvedenec - specialist medicine dela, ki te pogoje pozna. Gre za nepopolno in neobrazloženo mnenje, obrazložitev je nejasna, nerazumljiva in necelovita, saj ne da odgovora na bistveno vprašanje. Tako izvedenec nima podlage, da zahteva plačilo za izdelavo takšnega mnenja.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP) opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena ZPP. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu prim. A.A. pravilno odmerilo nagrado za opravljeno izvedensko delo. Pravna podlaga za priznanje nagrade je podana v 249. členu ZPP, ki se ga uporabi na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - v nadaljevanju: ZDSS-1), ter v 48. do 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10 s spremembami - v nadaljevanju: Pravilnik).
Pritožba ne graja odločitve sodišča glede posameznih postavk, ki jih je sodišče prve stopnje pri priznanju nagrade štelo glede na obseg, strokovnost in zahtevnost opravljenega izvedenskega dela in jih izvedencu priznalo. Meni, zgolj da je odločitev o stroških preuranjena.
Pritožbeno sodišče pritožbenim navedbam, da izvedensko mnenje nima obrazložitve, da je ta nejasna in nerazumljiva ter necelovita, ne more slediti. Izvedenec je izvedeniško mnenje podal na petih straneh. Pri tem je v skladu s pravili stroke, ob upoštevanju medicinske dokumentacije, povzetka poteka zdravljenja ter opravljenega osebnega pregleda tožnika, ugotovil, kakšne poškodbe ima tožnik ter naravo poškodb in dejstev v konkretnem primeru, ter v mnenju v točki VI tudi odgovoril na zastavljena vprašanja s strani sodišča prve stopnje.
Kakor to izhaja iz sodnega spisa je bilo potrebno v nadaljevanju postopka še dopolnilno mnenje in zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, da je sodišče prve stopnje lahko celovito ugotovilo dejansko stanje. Zgolj zaradi navedenega pa pritožbeno sodišče ne more sprejeti pritožbene graje, da je bila odločitev o stroških odmerjenih izvedencev za opravljeno izvedensko delo, preuranjena.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.