Jedro

Če odpoved najema poslovnih prostorov, za katere obstoji najemna pogodba, ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo, se šteje, da samostojni podjetnik izpolnjuje pogoj, da razpolaga s poslovnim prostorom za opravljanje dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S prvo točko izreka izpodbijane odločbe je tožena stranka odpravila odločbo Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 12.1.1994 in hkrati smiselno na podlagi 6. odstavka 4. člena zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD, Uradni list RS št. 30/93, 29/94, 82/94) v drugi točki izreka ugotovila, da J.J. (v nadaljevanju: prizadeta stranka) izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno kot podjetnik posameznik v poslovnem prostoru - prodajalni. Odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da prizadeta stranka ima poslovni prostor, glede katerega je organ prve stopnje ugotovil, da ga nima. Organ prve stopnje je svojo odločitev oprl na dopis firme T. p.o. v stečaju z dne 9.12.1993, s katerim ga obvešča o vloženi tožbi o odpovedi najemne pogodbe. Zato prizadeta stranka ne bi izpolnjevala pogojev iz 89. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS št. 35/88 in 24/89) in 6. odstavka 4. člena ZGD, ki določa, da podjetnik ne sme začeti opravljati svoje dejavnosti, preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev ter tega ne ugotovi pristojni organ. Ker je prizadeta stranka s pritožbo predložila soglasje prej navedene firme, s katerim prizadeti stranki dovoljuje določena obnovitvena dela in dogovor o sklenitvi prodajne pogodbe za poslovni prostor trgovine, je toženi stranki v dopolnitvi pritožbenega postopka predstavnik T. p.o. v stečaju pojasnil, da najemno razmerje za sporni poslovni prostor ni v odpovedi in da torej prizadeta stranka prostor ima. V tem prostoru se je že doslej v skladu z odločbo, da so izpolnjeni minimalni tehnični pogoji, opravljala dejavnost trgovine na drobno in da so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji navedeni v odločbi organa prve stopnje, ker je prizadeta stranka predložila med drugim - spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o strokovni usposobljenosti za trgovskega poslovodjo izdano pri Gospodarski zbornici Slovenije, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o opravilni sposobnosti, zdravniško spričevalo, potrdilo o preizkusu znanja o varstvu pri delu, pogodbo o najemu poslovnih prostorov z dne 12.4.1990. Tožeča stranka uveljavlja tožbene razloge iz 1. in 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih. Navaja, da izpodbijana odločba ne vsebuje vsega, kar bi glede na določbo 2. ostavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) morala. Predvsem ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ugotovila drugačno dejansko stanje, ker iz odločbe ni razviden datum in številka predpogodbe oziroma dogovora o sklenitvi prodajne pogodbe in ali je bila prodajna pogodba sklenjena. Dopolnitve, ki naj bi jih dal predstavnik omenjene firme v stečaju, so nedatirane ter ni razvidno, v kakšnem svojstvu je dal v odločbi navedeni predstavnik omenjene firme zadevna pojasnila, dal pa bi jih sicer lahko le stečajni upravitelj oziroma njegov pooblaščenec. Izpodbijana odločba je pomanjkljiva tudi zato, ker se ne da preizkusiti, ali so tudi ob predpostavki, da obstaja najemno razmerje oziroma da je bila sklenjena prodajna pogodba, izpolnjeni nadaljnji pogoji za opravljanje trgovinske dejavnosti v spornih prostorih. Izpodbijana odločba se sicer sklicuje na odločbo, v skladu s katero se je v spornih prostorih že opravljala dejavnost trgovine na drobno, vendar pa izpodbijana odločba ne navaja številke in datuma te odločbe, ki je niti ni med zadevnimi spisi. Z izpodbijano odločbo je bil kršen zakon v korist prizadete stranke v smislu 4. odstavka 2. člena ZUS.

Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni, da je prizadeta stranka po vložitvi pritožbe zoper odločbo o zavrnitvi zahteve za ugotovitev obstoja pogojev za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno v spornem prostoru predložila še dokaze za svoje trditve, da najemno razmerje za zadevni poslovni prostor ni v odpovedi: sporazum z dne 15.3.1994 s stečajnim upraviteljem T. v stečaju o dovolitvi določenih investicijskih del v istem prostoru in osnutek dogovora o prodaji istega prostora (30.3.1994). Predstavnik T. v stečaju pa je po telefonu (glede na nujnost zadeve) pooblaščenemu delavcu tožene stranke zatrdil, da najemno razmerje med T. v stečaju in prizadeto stranko ni v odpovedi in da torej obstaja veljavna najemna pogodba. Glede na to, da se je v prodajalni, na katero se nanaša upravna stvar, že od aprila 1989 opravljala dejavnost trgovine na drobno na podlagi dovoljenja Komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti občine z dne 11.4.1989, ki je bilo izdano na podlagi zapisnika inšpekcijskega ogleda Uprave inšpekcijskih služb z dne 4.4.1989 in odločbe navedenega komiteja z dne 21.4.1990 o razširitvi dejavnosti, je bila dolžna tožena stranka enako kot v vseh drugih primerih predhodnega zakonitega opravljanja dejavnosti šteti, da so predpisani minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti izpolnjeni. Vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZGD v 72. členu določa, da se za podjetnika iz sedmega odstavka 1. člena ZGD smiselno uporabljajo določbe 4. člena istega zakona glede dejavnosti. Ta v 6. odstavku določa, da družba, smiselno torej podjetnik, ne sme začeti opravljati svoje dejavnosti, preden ni vpisan v register in preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ. V času izdaje odločbe organa prve stopnje (z dne 12.1.1994) veljavni zakon o trgovini (v nadaljevanju: ZT, Uradni list RS št. 18/93) v 9. členu določa, da se trgovina na drobno opravlja v prodajnih objektih (v nadaljnjem besedilu: prodajalne) ali zunaj njih, če so za tako obliko prodaje izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom ali drugim predpisom. Isti zakon je v členih 12. do 18. določil pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti. Med drugim so zahtevani - minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, minimalni sanitarno - zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter osebe, ki neposredno poslujejo z blagom, pomembnim za zdravje ljudi, ter pogoji o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki neposredno opravljajo trgovinsko dejavnost (1. odstavek 12. člena ZT), ki so jih na podlagi pooblastila v zakonu predpisali pristojni ministri (Uradni list RS št. 28/93, 34/93, 57/93). ZT pa v 31. členu tudi določa, da so z dnem uveljavitve tega zakona, torej z dnem 24.4.1993, prenehale veljati med drugim določbe od 126. do 130. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS št. 35/88, 43/88 in 24/89), ki je dotlej urejal trgovino na drobno.

Tožena stranka je pravilno v skladu s 1.odstavkom 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) odločila, ko je odpravila odločbo organa prve stopnje in sama odločila o stvari, ker je ugotovila, da ne drži navedba v odločbi organa prve stopnje, češ da prizadeta stranka ne razpolaga kot najemnik s poslovnim prostorom, kar je bil tudi razlog za izdajo zavrnilne odločbe prizadeti stranki. Ugotovila je, da ima prizadeta stranka na podlagi najemne pogodbe sklenjene za dobo petih let z najemodajalcem T. p.o. z dne 12.4.1990, pravico uporabljati s to pogodbo prevzete poslovne prostore za opravljanje svoje dejavnosti - prodaja in skladiščenje blaga ter da odpoved navedenih poslovnih prostorov ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo (26. člen zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Uradni list SRS št. 18/74 in 34/88). Sklepno ugotovitev, da prizadeta stranka kot najemnik razpolaga z opisanim poslovnim prostorom, tožena stranka opira tudi na dejstvo, da je najemodajalec s prizadeto stranko sklenil dogovor o predvidenem odkupu istega poslovnega prostora (z dne 30.3.1994) in na zapis izjave pooblaščenca direktorja T. v stečaju (pooblastilo je med spisi), da poslovni prostor ni v odpovedi, kot je to razvidno tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS z dne 18.11.1993, na katero se v obrazložitvi sklicuje izpodbijana odločba. Sodišče zato glede sklepne ugotovitve, da prizadeta stranka kot najemnik razpolaga z zadevnim poslovnim prostorom, kar je eden od pogojev za izdajo odločbe o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoje za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika - trgovine na drobno, nima pomislekov.

Sodišče tudi nima pomislekov glede ugotovitve tožene stranke, da prizadeta stranka izpolnjuje tudi druge predpisane pogoje - saj so med spisno dokumentacijo predložena dokazila, ki jih je navajala že odločba organa prve stopnje, tožena stranka pa jih je povzela, kot so: potrdilo o strokovni usposobljenosti za trgovskega poslovodjo z gimnazijskim spričevalom o zaključnem izpitu (predpisano s pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil, Uradni list RS št. 28/93 in 57/93); zdravniško spričevalo in potrdilo Centra za socialno delo o opravilni sposobnosti prizadete stranke; potrdilo o državljanstvu; potrdilo o preizkusu znanja o varstvu pri delu kot tudi odločba Komiteje za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti občine z dne 11.4.1989 in odločbe z dne 21.4.1990 izdane na podlagi zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 4.4.1989, na podlagi katerih se je v navedenih prostorih ves čas opravljala dejavnost trgovine na drobno, kar ni sporno. Po presoji sodišča je zato tožena stranka na podlagi predloženih dokazil pravilno ugotovila in ocenila, da so bili v stvari podani pogoji za izdajo odločbe v smislu 6. odstavka 4. člena ZGD, ter v zadostnem obsegu obrazložila svojo odločitev. Tožeča stranka pa tudi sicer niti ne navaja, v katerem pogledu bi v korist prizadete stranke bil kršen zakon.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče enako kot ZUP, uporabilo kot predpis Republike Slovenije v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).