Jedro

Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Javna listina je tako tisti del vročilnice, ki ga izpolni vročevalec, kot tudi tisti del, ki ga izpolni prejemnik.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo pritožbo prve tožene stranke, njeno pritožbo zoper ta sklep pa je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Stališče obeh sodišč je, da je bila prvi toženi stranki sodba vročena 15.6.2002 (in ne 17.6.2002), kar pomeni, da je na pošti priporočeno oddana pritožba dne 2.7.2002 prepozna.

Zoper ta sklep vlaga prva tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je prejemnik na vročilnico sicer res napisal datum 15.6.2002 kot dan prejema, vendar je pošta z žigom potrdila datum 17.6.2002. Ta datum (17.6.2002) zato potrjuje dan izročitve pošiljke prejemniku. Pritožbeno sodišče je zmotno štelo, da je vročevalec na vročilnici potrdil datum, ko se je povratnica vrnila za pošto. Za tako sklepanje sodišče ni imelo podlage v spisu, razen tega pa zakon v zvezi z vročanjem govori le o prejemu pošiljke in o izročitvi pošiljke.

Pritožbeno sodišče je tudi zmotno štelo kot javno listino tisti del vročilnice, ki ga je izpolnil prejemnik. Ta del namreč predstavlja zasebno listino, del, ki ga izpolni vročevalni organ, pa je javna listina. Ker Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.26/99-58/2003, v nadaljevanju ZPP) računa s pomotami pri izpolnjevanju vročilnice, v šestem odstavku 149. člena določa, da se v primeru, če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. Ob pravilni uporabi te določbe je treba šteti kot dan izročitve oziroma vročitve pisanja (sodbe) datum 17.6.2002. Če bi sodišče dvomilo v pristnost vročilnice, bi moralo zahtevati pojasnila od organa, ki je to listino izdal, ne pa prevaliti dokazno breme na prvo toženo stranko oziroma od nje zahtevati, da dokazuje tisto, kar se po zakonu šteje kot resnično (dokler se ne dokaže nasprotno).

V konkretnem primeru je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med tem, kar je pritožbeno sodišče v razlogih navedlo glede datuma poštnega žiga na povratnici in med tem, kar izhaja iz same povratnice, na kateri je poštni žig, ki pomeni dan izročitve pošiljke prejemniku s strani pošte, ne pa dneva, ko naj bi pošta prejela povratnico. Pritožbeno sodišče tudi ni povedalo, kako in na kakšni podlagi je prišlo do te ugotovitve.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - prim. 149. člen ZPP). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: 1., da je bilo pisanje naslovniku vročeno in 2., kdaj se je to zgodilo.

Pravilno izpolnjena vročilnica (ker se je v konkretnem primeru vročitev opravljala kot poštna storitev, ima to vlogo povratnica - prim. 25. člen Zakona o poštnih storitvah - Uradni list 42/02 - 52/02) zato dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Revizijsko sodišče zavrača revidentovo pravno naziranje, da je javna listina samo tisti del vročilnice, ki jo izpolni vročevalec, ne pa tudi del, ki ga izpolni prejemnik. Pomenilo bi namreč, da vročilnica (oz., če gre za poštno storitev, povratnica) praviloma nikoli ne bi pravno zanesljivo (torej kot dokazno pravilo) dokazovala za normalen potek postopka bistvenih dejstev - vročitve naslovniku in datum tega dejanja. Prejem pisanja namreč (praviloma) potrdi prejemnik s svojim podpisom in on tudi zapiše datum. Da bi imela ta dva zapisa (ker ju je naredil zasebnik) le značaj zasebne listine (kot meni revident), bi bilo v nasprotju z jasno izraženim zakonskim smislom vročilnice (oziroma povratnice) kot dokazom vročitve in instrumentom za normalen in učinkovit potek postopka. Vročilnica, na kateri je prejemnik zapisal datum vročitve ter jo podpisal, in pa kateri je to (da je bilo pisanje vročeno naslovniku ter da je ta vpisal pravilen datum vročitve) brez pripomb s svojim podpisom potrdil vročevalec, je javna listina, ki dokazuje omenjena odločilna procesna dejstva.

Poštni žig, ki dokazuje, kdaj se je povratnica vrnila na pošto, je zato irelevanten. Kot je pravilno navedlo pritožbeno sodišče, namreč ni nujno, da sta datum vročitve in datum, ko se je povratnica vrnila na pošto, identična. Res je, da ZPP dopušča tudi možnost napak pri zapisu datuma vročitve (kar je tudi v skladu z dovoljenostjo dokazovanja, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena - tretji odstavek 224. člena ZPP), ko v šestem odstavku 149. člena določa, da če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, se šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. Vendar bi morala prva tožena stranka predvsem dokazati, da je na povratnici zapisan datum v rubriki "Potrjujem, da sem dne ... prejel navedeno pošiljko" netočen. Da ji to ni uspelo, pa je pritožbeno sodišče izčrpno in razumljivo pojasnilo. Zato je neutemeljen tudi revizijski očitek, da "je sklep v tem delu nejasen in neobrazložen". Enako velja za očitek, da "obstaja nasprotje med tem, kar sodišče druge stopnje v razlogih navaja glede datuma poštnega žiga na povratnici in med tem, kar izhaja iz same te povratnice".

Ker je tako revizija neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo.