Jedro

Proporcionalnost ukrepa pa poleg ugotovitve ustrezne stopnje verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in omejitve trajanja zavarovanja zagotavlja tudi omejitev obsega zavarovanja na vrednost, ki ustreza ocenjeni višini s konkretnim kaznivim dejanjem pridobljene protipravne premoženjske koristi. Glede na cilj ukrepa je torej nedopustno zavarovati več, kot bi to bilo (upoštevaje izid postopka) dopustno odvzeti. Obrazložitev sklepa o podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja ob vložitvi obtožnice mora vsebovati tudi razloge o primernosti in nujnosti ukrepa ter o sorazmernosti med višino premoženjske koristi ter vrednostjo premoženja, na katerem se podaljšuje zavarovanje. Obrazložitev sklepa o podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja ob vložitvi obtožnice mora namreč vsebovati tudi razloge o vplivu ukrepa na premoženjski in socialni položaj obdolženca ali prejemnika ali osebe, na katero je bila korist prenesena.

Izrek

Pritožbama obdolžene L.N. in njene zagovornice se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 23632/2018 z dne 16. 6. 2021 na podlagi prvega odstavka 502.c člena v zvezi s 502.a členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za čas enega leta od 16. 6. 2021, zoper obdolženo L. N. podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi s prepovedjo razpolaganja z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu do višine 287.180,66 EUR, prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin ter poslovnega deleža v družbi, kot je podrobneje navedeno v samem izreku sklepa.

2. Zoper sklep sta se pritožili obdolžena L. N. in njena zagovornica. Obdolženka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, kot navaja v uvodu pritožbe, in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odpravi. Obdolženkina zagovornica pa se pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zavrne kot neutemeljen oziroma začasno zavarovanje odpravi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Bistvo pritožbenih navedb se nanaša na vprašanje sorazmernosti oziroma proporcionalnosti obsega odrejenega ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi (v nadaljevanju začasno zavarovanje), v okviru katerega obe pritožbi utemeljeno poudarjata, da mora biti navedeni ukrep takšen, da prekomerno oziroma nesorazmerno ne posega v položaj obdolženke. Uporaba načela sorazmernosti pomeni, da je treba pred odreditvijo začasnega zavarovanja v vsakem primeru presoditi, ali je konkretno določen način zavarovanja primeren in nujen za dosego ustavno dopustnega cilja ter ali je z njim v sorazmerju. Način zavarovanja je primeren in nujen, če je z njim mogoče doseči odpravo dejansko obstoječe nevarnosti za kasnejšo izvršitev odvzema protipravne premoženjske koristi oziroma dejansko obstoječe nevarnosti uporabe premoženjske koristi za nadaljnjo kriminalno dejavnost. Proporcionalnost ukrepa pa poleg ugotovitve ustrezne stopnje verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in omejitve trajanja zavarovanja zagotavlja tudi omejitev obsega zavarovanja na vrednost, ki ustreza ocenjeni višini s konkretnim kaznivim dejanjem pridobljene protipravne premoženjske koristi. Glede na cilj ukrepa je torej nedopustno zavarovati več, kot bi to bilo (upoštevaje izid postopka) dopustno odvzeti.1

5. Upoštevaje navedeno mora obrazložitev sklepa o podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja ob vložitvi obtožnice vsebovati tudi razloge o primernosti in nujnosti ukrepa ter o sorazmernosti med višino premoženjske koristi ter vrednostjo premoženja, na katerem se podaljšuje zavarovanje. Slednjemu v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno. Zlasti obdolženkina zagovornica namreč utemeljeno poudarja, da iz izpodbijanega sklepa sploh ne izhaja konkretna vrednost premoženja, na katerem je bilo odrejeno zavarovanje. Sodišče prve stopnje je v točki 30 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo zgolj, da je začasno zavarovanje odrejeno le do višine, v kateri bi naj obdolženka protipravno premoženjsko korist tudi pridobila, zato predmetna odločitev po oceni sodišča prve stopnje ne predstavlja nesorazmernega posega v pravice obdolženke, zoper katero je zavarovanje odrejeno oziroma podaljšano. Na ta način se je sodišče prve stopnje do vprašanja, ali začasno zavarovanje ustreza ocenjeni vrednosti premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem, opredelilo zgolj posplošeno, brez kakršnekoli navedbe podatkov o vrednosti zavarovanega premoženja na premoženju obdolženke. S tem, ko sodišče prve stopnje ni sprejelo obrazloženega stališča glede vprašanja, ali je odrejeni ukrep po obsegu sorazmeren očitani pridobljeni protipravni premoženjski koristi (čeprav je nanj v svoji izjavi zoper predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja opozarjala že obdolženka), pa je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Pritožbeni graji sta utemeljeni tudi glede presoje sorazmernosti ukrepa začasnega zavarovanja, ker je že v točki 1 izreka izpodbijanega sklepa odrejena prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi do zneska 287.180,66 EUR, torej do celotne višine očitane protipravne premoženjske koristi (katera sicer iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidna). Takšnemu zavarovanju na premoženju obdolženke pa v točki 2 in 3 izreka izpodbijanega sklepa sledi še dodatno odrejena prepoved odtujitve in obremenitve na osmih nepremičninah obdolženke in njenem poslovnem deležu v družbi. Glede na tako zavarovano premoženje in pritožbene navedbe obdolženke, da ukrep začasnega zavarovanja prekomerno posega v njen položaj, saj obsega celotno blokado njenega premoženja, katerega vrednost je vsaj petkratnik prepovedane višine razpolaganja, bo sodišče prve stopnje še toliko bolj moralo opraviti obrazloženo presojo sorazmernosti obsega ukrepa začasnega zavarovanja. Ob odsotnosti takšne obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč pritožbenih navedb v tej smeri ni mogoče preizkusiti.

7. Pritožbi utemeljeno opozarjata tudi na vprašanje preživljanja obdolženke, na kar se je slednja prav tako sklicevala že v svoji izjavi zoper predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja, ko je izpostavila preživljanje sebe, svoje mladoletne hčere in matere. Obrazložitev sklepa o podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja ob vložitvi obtožnice mora namreč vsebovati tudi razloge o vplivu ukrepa na premoženjski in socialni položaj obdolženca ali prejemnika ali osebe, na katero je bila korist prenesena. Vendar iz izpodbijanega sklepa ugotovitev o možnosti preživljanja obdolženke in oseb, ki jih je dolžna preživljati ne izhaja, kot to utemeljeno poudarja zagovornica. Izpodbijani sklep je zato tudi v tem delu obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V tej fazi kazenskega postopka ukrep začasnega zavarovanja ni neomejen, zato mora sodišče pri odločanju o predlogu za začasno zavarovanje ugotoviti, ali ima posameznik potrebna sredstva in možnosti za lastno preživljanje in za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati (mednje sodijo tudi starši), ter mu v primeru, da jih nima, omogočiti razpolaganje s tolikšnim delom premoženja, kot je v ta namen potrebno.2

8. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s pritožbenimi navedbami zagovornice, ki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pogreša še razloge o utemeljenem sumu, da naj bi obdolženka storila očitano ji kaznivo dejanje, kakor tudi razloge o obstoju nevarnosti, da bi obdolženka, sama ali preko drugih oseb, protipravno premoženjsko korist uporabila za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skrila, odtujila, uničila ali kako drugače z njo razpolagala, tako, da bi onemogočila ali precej otežila njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč glede obeh navedenih pogojev v točkah 10-29 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo konkretne, obširne in tehtne razloge, ki jih zagovornica neutemeljeno pogreša. S preostalimi pritožbenimi navedbami, ki gredo v smeri nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pa se pritožbeno sodišče glede na naravo ugotovljene kršitve ni posebej ukvarjalo, posebno pozornost in kritično presojo, pa jim bo namenilo sodišče prve stopnje v ponovnem odločanju.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbama obdolženke in njene zagovornice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki bo ugotovljene kršitve v nakazani smeri odpravilo.

10. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

1 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-6/14-17 z dne 5. 3. 2015, tč. 12. 2 Ibid., tč. 14.