17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Republika Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 217/2004 z dne 1. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji delodajalca (tožena stranka v delovnem sporu) in sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo delovnega sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za razveljavitev sklepa delodajalca zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela (6. točka prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR90). Hkrati je zavrnilo njen zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 21. 4. 1998 do 12. 11. 1998. Revizijo pritožnice, vloženo zoper zavrnilni del sodbe Višjega sodišča v zvezi s sodbo delovnega sodišča prve stopnje za priznanje pravic iz delovnega razmerja od 12. 11. 1998 dalje, je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču očita, da ni upoštevalo dejstva, da delodajalec o njeni zahtevi za varstvo pravic zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni odločil. Zato meni, da sklep o prenehanju delovnega razmerja ne more imeti pravnega učinka, kar posledično pomeni, da ji delovno razmerje ni moglo prenehati. Prav tako meni, da Vrhovno sodišče v njenem primeru, v nasprotju s prakso sodišč, instituta pravnomočnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni upoštevalo. Vrhovnemu sodišču tudi očita, da je zaradi upoštevanja osebnih okoliščin na njeni strani, tj. državljanstva, spremenilo sodbi nižjih sodišč in jo zato neenako obravnavalo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Z ustavno pritožbo zato ni mogoče utemeljevati kršitve 2. člena Ustave (načela pravne države), saj ne gre za določbo, ki bi urejala kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino.

4.Pritožnica očitka, da naj bi jo Vrhovno sodišče neenako obravnavalo zaradi njenega državljanstva (kar bi lahko utemeljevalo kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave), ni izkazala. V obravnavanem delovnem sporu so namreč sodišča kot bistveni okoliščini, pomembni za odločitev v tej zadevi, ugotavljali, ali je pritožnica bila odsotna z dela zaporedoma pet delovnih dni in ali je njena odsotnost bila upravičena. Vrhovno sodišče je glede na ugotovljeno dejansko stanje ugotovilo, da sta nižji sodišči zmotno zaključili, da so bili izpolnjeni pogoji iz 5. točke prvega odstavka 100. člena ZDR90 in da zato pritožnici delovno razmerje ne bi smelo prenehati pred dokončnostjo odločitve delodajalca. Odločitev Vrhovnega sodišča, da spremeni sodbi nižjih sodišč, torej ni temeljila na ugotovitvi, da je pritožničin tožbeni zahtevek neutemeljen, ker je tujka, temveč na ugotovitvi, da je kot delavka neupravičeno izostala z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ni več vrnila.

5.Neutemeljeno je tudi pritožničino sklicevanje na to, da Vrhovno sodišče ni upoštevalo pravila o pravnomočnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja glede na ustaljeno sodno prakso sodišč. Takšne navedbe bi bilo v postopku z ustavno pritožbo mogoče obravnavati zgolj kot očitek o tem, da je sodišče neobrazloženo odstopilo od enotne sodne prakse, kar bi lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave. Vendar je pritožničin očitek pavšalen in neobrazložen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo obravnavati.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan