Jedro

Prvi odstavek 68. člen ZUP določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Po drugem odstavku istega člena velja, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Po mnenju sodišča to pravilo, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera organ za BPP ni vezalo. Pri uporabi 11. člena ZBPP je potrebno namreč upoštevati ratio legis ZBPP. Kot dan vložitve prošnje je po presoji sodišča tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi tožena stranka imela dejansko možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnavala razumno in v skladu z določili ZBPP ter o njej odločala pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi tožena stranka lahko storila šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejela in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem - organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 11. 5. 2018. V obrazložitvi navaja, da je 14. 5. 2018 prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici VL 67598/2014, kateri sta bila priložena poziv odvetniku, da odgovori na pritožbo v roku 8 dni in pritožba upnika na katero želi prosilec vložiti odgovor. V prošnji je prosilec navedel, da želi za izvajanje BPP odvetnika A.A. Tožena stranka pojasnjuje, da je bil zadnji dan za vložitev odgovora na pritožbo v izvršilni zadevi 14. 5. 2018, to je na dan, ko je tožena stranka prejela prošnjo za BPP. Tožena stranka je prošnjo prosilca za BPP zavrnila, saj bi bila dodelitev BPP v navedenem primeru v nasprotju z določili drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka povsem zmotno in napačno uporabila materialno pravo, poleg tega pa je tudi zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje oziroma napravila napačne sklepe o dejanskem stanju. Prošnjo za BPP z dne 11. 5. 2018 je 11. 5. 2018 oddal priporočeno na Pošti Brežice, torej še pred potekom roka za vložitev odgovora na pritožbo v izvršilni zadevi, za kar je tudi prosil za BPP, saj je bil zadnji dan roka za vložitev odgovora na pritožbo dan 14. 5. 2018. V kolikor je tožena stranka prošnjo za BPP prejela šele zadnji dan za vložitev odgovora na pritožbo, to je dne 14. 5. 2018, to zagotovo ne uresničuje razloga za zavrnitev prošnje po drugem odstavku 11. člena ZBPP. Sicer pa to sploh ni pomembno, saj je pomembno le to, da je bila prošnja vložena pravočasno oziroma oddana pred potekom roka za vložitev pritožbenega odgovora, na katerega se je nanašala. Določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP je treba razumeti tako, da ''po dnevu vročitve'' pomeni, da je treba šteti rok od tistega dneva, ko je prosilec priporočeno na pošti oddal prošnjo in ne od tistega dneva, ko je takšno prošnjo prejela tožena stranka. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni dogovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in utemeljena. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici zavrnila, ker je ugotovila, da bi bila dodelitev BPP v nasprotju z določili drugega odstavka 11. člena ZBPP. Drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

6. Iz priloženega spisa Okrožnega sodišča v Krškem izhaja, kar med strankama niti ni sporno, da je prosilec za pravno pomoč (tožnik) prošnjo za BPP oddal priporočeno po pošti v petek 11. 5. 2018, tožena stranka pa jo je prejela v ponedeljek 14. 5. 2018. Za presojo pravilnosti uporabe materialnih določb ZBPP se je treba opredeliti o vprašanju, kateri dan se šteje za dan vložitve tožnikove prošnje za dodelitev zaprošene BPP. V zvezi s tem tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je prošnjo tožnika za BPP prejela 14. 5. 2018 in torej dan prejema prošnje šteje kot relevantno dejstvo za odločanje. Tožnik nasprotno meni, da je edino pomemben dan, ko je prošnjo za BPP oddal priporočeno na pošti, torej 11. 5. 2018 in ne dan, ko je tožena stranka njegovo prošnjo za BPP dejansko prejela. Tožnik torej svojo trditev o pravočasnosti prošnje opira na procesno pravilo o pravočasnosti vložitve vloge, vezane na rok iz 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

7. Prvi odstavek 68. člen ZUP določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Po drugem odstavku istega člena velja, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Po mnenju sodišča to pravilo, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera organ za BPP ni vezalo. Pri uporabi 11. člena ZBPP je potrebno namreč upoštevati ratio legis ZBPP. Kot dan vložitve prošnje je po presoji sodišča tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi tožena stranka imela dejansko možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnavala razumno in v skladu z določili ZBPP ter o njej odločala pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi tožena stranka lahko storila šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejela in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto1. 8. Tožnik je poziv na vložitev odgovora na pritožbo v izvršilni zadevi prejel že 4. 5. 2018, v katerem mu je bil določen 8 dnevni rok, ki se je iztekel 14. 5. 2018, to je na dan, ko je tožena stranka prošnjo za BPP prejela. Tudi če bi tožena stranka tožnikovo prošnjo za BPP reševala kot nujno, prošnje ne bi mogla preučiti in o njej odločiti pred iztekom roka za vložitev odgovora na pritožbo v izvršilni zadevi, ki se je iztekel 14. 5. 2018 ob 24.00 uri (v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZBPP, je treba prošnjo vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja), kar pa kot rečeno ni predmet tega postopka.

9. Tožena stranka je ob podanem dejanskem stanju po povedanem pravilno uporabila drugi odstavek 11. člena ZBPP. Ker je tožnik prošnjo za BPP izrecno omejil na vložitev odgovora na pritožbo v izvršilni zadevi (ni zaprosil npr. za zastopanje v omenjenem izvršilnem postopku), je tožena stranka njegovo prošnjo za BPP pravilno zavrnila kot neutemeljeno.

10. Sodišče zaključuje, da je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 695/2013 z dne 28. 5. 2013 in I U 150/2018 z dne 13. 2. 2018.