Jedro

V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je "stanje hitro normaliziralo" in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe: - delno spremeni, tako da se v tem delu glasi: „Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki s strani tožene stranke iz poslovnega razloga z dne 8. 4. 2020 je nezakonita.“; - delno razveljavi v nespremenjenem delu ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja s toženko za nedoločen čas, nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 4. 2020 in obstoja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, vključno s plačilom nadomestila plače v višini 1.701,70 EUR mesečno in denarnega povračila v višini 10.210,20 EUR. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper navedeno sodbo razen zoper odločitev, da toženka sama krije svoje pravdne stroške, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi iz razloga odhoda delavca, kar ni zakonsko določeni razlog za zaposlovanje za določen čas. Toženka ji je ponudila aneks, s katerimi bi se njena plačala znižala. Ker aneksa ni podpisala, ji je pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Sodišče prve stopnje bi moralo presojati razlog za odpoved, kot ga je navedla toženka v odpovedi. Presojati bi ga moralo na dan, ko je bila odpoved podana. O tem izpodbijana sodba nima razlogov. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dne 9. 4. 2020 ni bilo upada prometa, kot kažejo izpisi bančnih računov toženke. Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ampak je sledilo izpovedi direktorja toženke. Toženka je podala navedbe o popolni ustavitvi poslovanja in zaprtju poslovalnic. Odpoved je podala le tožnici in A.A., sinu direktorja toženke. A.A. je nato delo opravljal za družinsko družbo B. d. o. o., nato se je ponovno zaposlil pri toženki. Odpravnine ni prejel, njegova odpoved je bila fiktivna, pri čemer niti ne drži navedba toženke, da je – v nasprotju s tožnico – soglašal z znižanjem plače. Ko je bil zaslišan kot priča, je izpovedal drugače. Enako delo kot tožnica so opravljali še drugi delavci. Delo je bilo, kar potrjujejo objave na družbenih omrežjih. Tožnica je bila diskriminatorno obravnavana. Drugim delavcem je bila ponujena višja plača, niso bili napoteni na čakanje na delo, ampak so delo opravljali. Toženka je prikazovala slabo poslovanje, da bi dosegla odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. Izpisi iz bančnega računa kažejo, da se poslovanje ni spremenilo. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je obseg poslovanja prepolovil, je nasprotna vsebini listin v spisu. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo vestno, ampak je nekritično sledilo izpovedi direktorja toženke. Dokazno breme je zmotno porazdelilo. Ni upoštevalo, da si izpovedi direktorja in priče A.A. nasprotujeta, kar jima odreka verodostojnost. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevku ugodi oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno zmotno in preuranjeno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno povzelo razlog, zaradi katerega je toženka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 4. 2020: poslabšane ekonomske razmere zaradi epidemije, prepolovitev obsega poslovanja, ukinitev delovnega mesta komercialni referent I. Ugotavljalo je, ali takšen razlog ustreza poslovnemu razlogu, kot je določen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS; št. 21/2013 in nasl.), ali onemogoča delo pod pogoji tožničine pogodbe o zaposlitvi in predvsem ali ga je toženka dokazala. Presodilo je, da toženka organizacijskega razloga – ukinitve delovnega mesta komercialni referent I, za katerega je s tožnico sklenila dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ni dokazala, je pa dokazala ekonomski razlog, in sicer je dokazala, da so v letu 2020 pri prodaji reklamnega materiala dosegli le nekaj več kot polovico pričakovanih prihodkov.

6. Navedena presoja sodišča prve stopnje je pravno zmotna. V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je „stanje hitro normaliziralo“ in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.

7. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnice ugodilo in na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP ter 5. alineje 358. člena ZPP delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 4. 2020. V ostalem nespremenjenem izpodbijanem delu je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), saj zaradi zmotne presoje glede zakonitosti odpovedi dejansko stanje v zvezi z nadaljnjimi zahtevki tožnice še ni ugotovljeno.

8. Pritožbeno sodišče se je glede na naravo stvari in okoliščine primera skladno s pooblastilom iz 355. člena ZPP odločilo zadevo delno vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje. V zvezi z zahtevki za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, reparacijo ter sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi oziroma denarnim povračilom ob sodni razvezi sodišče prve stopnje dejanskega stanja še ni ugotavljalo in tako ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka. Odločitev pritožbenega sodišča glede na vložitev tožbe v maju 2020 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.