Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi v postopku zavarovanja ni dovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 18. 10. 2012 zavrnilo in - ugovor tožene stranke z dne 4. 9. 2012 zoper sklep naslovnega sodišča III Pg 3650/2012 z dne 24. 8. 2012 o zavarovanju s predhodno odredbo, štelo za umaknjen.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je 24. 8. 2012 izdalo sklep o zavarovanju s predhodno odredbo (list. št. 44 spisa), zoper katerega je tožena stranka vložila ugovor, zato jo je s plačilnim nalogom z dne 4. 10. 2012 (list. št. 58 spisa) pozvalo k plačilu sodne takse za ugovor po tarifni številki 4023 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Plačilni nalog je bil toženi stranki vročen 5. 10. 2012. Dne 18. 10. 2012 je tožena stranka vložila vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navedla, da je zamudila rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi, s tem pa izpolnila zakonske znake iz 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je sodišču predlagala, da ji dovoli, da plačilo sodne takse opravi kasneje, saj je rok za plačilo sodne takse zamudila iz upravičenega razloga. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke zavrnilo, ker je tožena stranka vrnitev v prejšnje stanje predlagala iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP).

6. Tožena stranka je v tej zadevi predlagala vrnitev v prejšnje stanje v taksnem postopku. Določba 6c. člena ZST- 1 sicer ureja vrnitev v prejšnje stanje, a le v zvezi s plačili prek ponudnikov plačilnih storitev. Ker v tej zadevi tožena stranka situacije, kot jo predvideva citirana določba, ni zatrjevala, je treba v obravnavanem primeru skladno s tretjim odstavkom prvega člena ZST-1 smiselno uporabiti določbo zakona, ki ureja posamezni postopek, za katerega se sodna taksa plačuje. Plačilo sodne takse je bilo v konkretnem primeru naloženo v postopku zavarovanja terjatve, zato se zanj uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, prim. prvi odstavek 1. člena ZIZ), po katerem se določbe o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona o zavarovanju drugače določeno (239. člen ZIZ). Ker ZIZ za postopek zavarovanja ne ureja drugače, mora sodišče, ko odloča o vrnitvi v prejšnje stanje v postopku zavarovanja, uporabiti določbo 36. člena ZIZ, po kateri je vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor (1). Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamujenega roka za plačilo sodne takse tudi v postopku zavarovanja ni dopustna.

7. Glede na navedeno zato tožena stranka s pritožbenim sklicevanjem na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje glede okoliščin, ki izkazujejo, da je zamudila opravo procesnega dejanja (plačilo sodne takse) iz upravičenih razlogov, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti.

8. Ker torej predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi v postopku zavarovanja ni dovoljen, bi ga sodišče prve stopnje moralo zavreči (prvi odstavek 120. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, vendar je višje sodišče ugotovilo, da kršitev določb pravdnega postopka na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivala, saj procesni položaj tožene stranke zaradi tega ni nič slabši od položaja, ki bi nastal, če bi ga zavrglo.

9. Odločitve sodišča prve stopnje, da se ugovor tožene stranke zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo šteje za umaknjen, ker je tožena stranka sodno takso za ugovor plačala prepozno, tožena stranka v pritožbi ni izpodbijala. Ker pritožba ni utemeljena, niti niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

(1) VSC sklep I Ip 484/2011: določbe ZPP se v skladu z določbo 15. člena ZIZ uporabljajo v izvršilnem postopku le smiselno, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu določeno drugače. Institut vrnitve v prejšnje stanje ureja ZIZ in izrecno določa, da je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. ZIZ je v razmerju do ZPP specialni predpis, zato ureditev tega pravnega instituta v ZPP ne velja za izvršilni postopek. Prim. tudi VSL sklep III Cp 2056/1999.