Jedro

Kdaj in kam je prvostopenjsko sodišče poslalo sodno pisanje, torej na kateri naslov, zagovornik obdolženega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pogreša po nepotrebnem, saj so ti podatki razvidni iz kazenskega spisa.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženega A. A. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Murski Soboti kot sodišče prve stopnje na podlagi prvega in drugega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu A. A. naložilo v roku 15 dni povrniti stroške kazenskega postopka v višini 61,59 EUR, ki jih je povzročil z vročanjem sodnih pisanj po izvršitelju.

2. Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Zunajobravnavnemu senatu (pravilno: višjemu sodišču) predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik ocenjuje, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje neobrazložen, s čimer zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeni poudarek utemeljuje z okoliščino, da ima obdolženi stalno prebivališče prijavljeno na naslovu C., medtem ko začasno prebiva v D. in ne na naslovu C., kot nepravilno navaja prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa. Pogreša, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kdaj in kam je obdolženemu poslalo sodno pisanje, torej na kateri naslov, da bi se sploh lahko preverilo, ali je prvostopenjsko sodišče sodno pisanje poslalo na naslov D., kjer obdolženi tudi dejansko sprejema pošto.

5. Takšnemu pritožbenemu izvajanju pa ne gre slediti. Sodišče prve stopnje je že v točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa izčrpno pojasnilo, da je obdolženemu vročalo sodbo s prilogami, po izvršitelju B. B. iz E., vendar mu sodnega pisanja po pošti ni bilo mogoče vročiti, ker ga ni dvignil. Kdaj in kam je prvostopenjsko sodišče poslalo sodno pisanje, torej na kateri naslov, zagovornik obdolženega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pogreša po nepotrebnem, saj so ti podatki razvidni iz kazenskega spisa. Drži sicer, da je prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ob pravilno navedenem stalnem prebivališču napačno zapisalo kraj začasnega prebivališča obdolženega, in sicer C. namesto pravilno D., vendar tak lapsus ne pomeni razloga, ki bi omajal pravilnost sprejetih pravnih in dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje. Namreč, iz kazenskega spisa del E med ostalim jasno izhaja, da sodnega pisanja (sodbe o kaznovalnem nalogu z dne 5. 7. 2024 z dgp. obtožnega predloga s kaznovalnim nalogom) obdolženi (tudi) na naslovu začasnega bivanja D., ki ga pritožbeno poudarja zagovornik, ni dvignil, pač pa je bil po zaprosilu prvostopenjskega sodišča z dne 21. 8. 2024 z osebno vročitvijo obdolženemu na naslovu F. (l. št. 11) uspešen šele izvršitelj B. B. dne 3. 9. 2024. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je zaprosilo za vročitev sodnemu izvršitelju opremljeno s točnima naslovoma stalnega in začasnega bivališča obdolženca (l. št. 10).

6. Posledično se kot upravičena pokaže domneva prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi v danem primeru strošek vročanja po izvršitelju B. B. povzročil po svoji krivdi, ko pritožbeno problematiziranega pisanja na pošti ni prevzel, čeprav je bil o prispeli poštni pošiljki obveščen, prav tako pa kakšnih objektivnih okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, ki bi mu preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov vročanja pisanja po izvršitelju, tudi ni izkazal. Da obdolženi ni storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, je s tehtnim razlogovanjem pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 5 izpodbijanega sklepa. Obrazložitvi, da je dvigovanje pošte in odzivanje na sodna pisanja splošna državljanska dolžnost, ki je samoumevna, pritožbeno sodišče pritrjuje ter tudi iz lastnega ugotavlja, da so stroški sodnega izvršitelja v višini 61,59 EUR nastali po krivdi obdolženca in jih je zato sodišče prve stopnje v skladu s prvim in drugim odstavkom 94. člena ZKP upravičeno naložilo v plačilo obdolženemu A. A.

7. Po obrazloženem se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izkaže kot pravilen in zakonit, zato je bilo pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Čeprav obdolženi s pritožbo, vloženo po zagovorniku, ni dosegel uspeha, ga je bilo iz razloga šibkih premoženjskih razmer plačila sodne sodne takse oprostiti (11. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 94, 94/1, 94/2, 371, 371/1, 371/1-11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.