Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik v pritožbi pravilno trdi, da sta bili v izvršilnem postopku dovoljeni dve izvršilni sredstvi, ki sta različni in med seboj nista povezani. Predlagana in dovoljena izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje nima podlage v ustavno sporni (oziroma celo ugotovljeno protiustavni) določbi prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Zato glede tega dela predlagane in dovoljene izvršbe ni nobene podlage za prekinitev izvršilnega postopka. Že iz tega razloga je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nadaljnji postopek.
Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I 2001/00504 z dne 26. 7. 2001 dovolilo izvršbo z rubežem 2/3 dolžnikove plače in z rubežem ter prodajo njegovih nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Dolžnik je vložil proti sklepu o dovolitvi izvršbe ugovor. Ob obravnavanju tega ugovora je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršilni postopek prekine. Svojo odločitev je utemeljilo z dejstvom, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije (USRS) z odločbo štev. U-I 339/98 z dne 21.1.1999 ugotovilo, da je določilo prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije URS) in zakonodajalcu naložilo, da mora v roku enega leta od dne izdaje odločbe USRS odpraviti ugotovljeno protiustavnost. Zakonodajalec v danem roku protiustavnosti ni odpravil. Zato se je sodišče druge stopnje znašlo v položaju, v katerem bi moralo ob obravnavanju dolžnikovega ugovora uporabiti sicer veljavno določbo ZIZ, glede katere pa je bila že ugotovljena protiustavnost. Zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da bo izvršilni postopek prekinilo, pri USRS pa začelo nov postopek za oceno ustavnosti prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ.
Proti sklepu o prekinitvi izvršilnega postopka je vložil upnik pravočasno pritožbo. Postopek za oceno ustavnosti prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ je bil že začet, USRS pa je v postopku že odločilo. Prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ ni razveljavilo niti odpravilo. Zato ta določba velja in bi jo moralo pritožbeno sodišče upoštevati. Izpodbijani sklep je nepravilen tudi zato, ker je z njim prekinjen tudi tisti del izvršilnega postopka, ki ni v ničemer povezan s prvo točko prvega odstavka 102. člena ZIZ in ki se nanaša na s strani sodišča prve stopnje dovoljeno izvršbo z rubežem dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Dolžnik je na pritožbo odgovoril. Po njegovem mnenju je odločitev pritožbenega sodišča v skladu z določbo 156. člena Ustave RS in tedaj pravilna.
Pritožba je utemeljena.
Upnik je predlagal za izvršbo več sredstev, sodišče prve stopnje pa je njegovemu predlogu v celoti ugodilo. To pomeni, da je dovolilo izvršbo na denarno terjatev dolžnika (na njegovo plačo) in izvršbo na njegove nematerializirane vrednostne papirje. Dolžnik je vložil ugovor proti celotnemu sklepu o izvršbi.
Upnik v pritožbi pravilno trdi, da sta bili v izvršilnem postopku dovoljeni dve izvršilni sredstvi, ki sta različni in med seboj nista povezani. Predlagana in dovoljena izvršba na dolžnikove nemateralizirane vrednostne papirje nima podlage v ustavno sporni (oziroma celo ugotovljeno protiustavni) določbi prve točke prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 do št. 11/01 (ZIZ). Zato glede tega dela predlagane in dovoljene izvršbe ni nobene podlage za prekinitev izvršilnega postopka. Že iz tega razloga je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi.
V času od izdaje izpodbijanega sklepa do odločitve o upnikovi pritožbi pa je tudi zakonodajalec (čeprav v daljšem roku, kot mu ga je dalo na razpolago USRS) izpolnil obveznost iz odločbe USRS štev. U-I 339/98 z dne 21.1.1999 ter (poleg drugih sprememb in dopolnitev - Ur. l. RS, št. 75/02 - ZIZ-A) spremenil tudi prvo točko prvega odstavka 102. člena ZIZ in sicer tako, da je uredil omejitev izvršbe na denarne terjatve dolžnika na način, s katerim je zagotovljena socialna varnost ne le dolžniku samemu, pač pa tudi njegovim družinskim članom in osebam, ki jih je dolžan preživljati. Prekinitev izvršilnega postopka zaradi ugotavljanja protiustavnosti prejšnje določbe prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ zato ni več potrebna.
Po povedanem je Vrhovno sodišče odločilo, da se sklep o prekinitvi postopka razveljavi, zadeva pa vrne sodišču druge stopnje v nadaljnji postopek.