Jedro

Trditve o domnevi politične obravnavanosti zadeve so sicer lahko odraz toženčevega osebnega prepričanja, vendar so tako posploševalne in vseobsegajoče, da take, kot so, ne vzbujajo razumnega dvoma v nepristranskost sojenja na konkretnem sodišču. Strankino nezadovoljstvo z vodenjem zadeve ni razlog za prenos pristojnosti, saj lahko stranka morebitne nepravilnosti uveljavlja v pritožbi. Razlog za prenos pristojnosti pa tudi ni ravnanje same stranke, ki vedno z novimi predlogi skuša na ta ali oni način doseči določanje vedno drugega sodišča za odločanje v njegovi zadevi.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je toženec v ponovnem sojenju predlagal, da se zadeva prenese od takrat Okrajnega sodišča v Murski Soboti na drugo stvarno pristojno sodišče, vendar je vrhovno sodišče njegov predlog s sklepom I R 93/2008 z 21. 7. 2008 zavrnilo. Zadevo je kasneje na podlagi izločitve vseh sodnikov na drugo sodišče preneslo Višje sodišče v Mariboru, vendar toženec tudi z delom sedanjega Okrajnega sodišča v Lendavi ni zadovoljen. V več vlogah, med drugim tudi v dopisu z 29. 1. 2010, ki je prispel na sodišče 2. 2. 2010, izraža dvom v nepristranskost celega Okrajnega sodišča v Lendavi, ki ga utemeljuje s podobnimi razlogi kot svoj prejšnji predlog za prenos pristojnosti, z navajanjem svojih vrednostnih sodb o tožniku, njegovem življenju v prejšnji državi, navaja sum o vplivu ljudi iz prejšnjega režima tudi na sedanje sodnike, razpravljajoči sodnici očita pristranskost in nepravilnosti pri vodenju postopka, dodatno omenja velik vpliv madžarske skupnosti na tem območju in konkretni odškodninski spor opredeljuje kot političen proces proti njemu in njegovi družini.

2. Sodišče je njegovo vlogo štelo kot predlog za prenos pristojnosti (enako tudi pritožbeno sodišče) in jo predložilo vrhovnemu sodišču z dopisom, v katerem meni, da bo toženec zadovoljen le v primeru (ponovnega) prenosa pristojnosti.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge spada tudi dvom v nepristranskost sojenja na določenem sodišču. Nepristranskost sojenja mora biti dejansko zagotovljena, kar se mora odražati tudi navzven. Gre za takoimenovani videz nepristranskosti sojenja. Toženčeve trditve v tej zadevi so delno podobne trditvam v njegovem prejšnjem predlogu, delno pa so nove. Trditve o domnevi politične obravnavanosti zadeve so sicer lahko odraz toženčevega osebnega prepričanja, vendar so tako posploševalne in vseobsegajoče, da take, kot so, ne vzbujajo razumnega dvoma v nepristranskost sojenja na konkretnem sodišču. Strankino nezadovoljstvo z vodenjem zadeve ni razlog za prenos pristojnosti, saj lahko stranka morebitne nepravilnosti uveljavlja v pritožbi. Razlog za prenos pristojnosti pa tudi ni ravnanje same stranke, ki vedno z novimi predlogi skuša na ta ali oni način doseči določanje vedno drugega sodišča za odločanje v njegovi zadevi. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo toženčev neutemeljen predlog za ponoven prenos pristojnosti.