Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1639/2017-9

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.1639.2017.9 Upravni oddelek

objekt za oglaševanje soglasje za postavitev objekta pogoji za izdajo soglasja državna cesta varovalni pas ceste prepoved diskriminacije
Upravno sodišče
6. junij 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Da je reklamni pano delno viden s hitre ceste, kot to zaključuje drugostopenjski organ v svoji odločbi, je razvidno tudi iz kopije fotografije, ki jo je sodišču predložil tožnik. Organa obeh stopenj sta tako pravilno zaključila, da obravnavani reklamni pano ogroža varnost prometa na predmetni državni cesti. Sodišče se strinja s stališčem pritožbenega organa, da na delih ceste, kjer vozniki izvajajo določene manevre z vozili, kot na primer na izvozih iz avtoceste ali hitre ceste ali pri približevanju križišču ali krožišču, za kar gre v obravnavanem primeru, objekti za oglaševanje zmanjšujejo oziroma ovirajo prometno varnost.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnika za izdajo soglasja za postavitev oglasnega panoja dimenzije 12 m2 ob cesti H5-0436 priključek Koper Semedela na parc. št. 1415 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da se z vlogo dejansko predlaga legalizacijo obstoječega oglasnega panoja, ki je brez zakonsko predpisanega soglasja postavljen v varovalnem pasu hitre ceste (66. in 78. člen ZCes-1) tako, da je primarno namenjen uporabnikom hitre ceste in priključka nanjo. S takšno postavitvijo pa organ ne soglaša. Pano z reklamnim sporočilom namreč odvrača pozornost voznikov in s tem zmanjšuje prometno varnost. 2. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi med drugim navaja, da je pri odločanju potrebno uporabiti tudi določbo prvega odstavka 5. člena ZCes-1. Poudarja, da je dejstvo, da objekti za oglaševanje odvračajo pozornost voznikov, splošno znano. Meni, da takšnih objektov ni primerno dovoliti na delih ceste, kjer vozniki izvajajo določene manevre z vozili, kot na primer na izvozu iz avtoceste ali v bližini križišča. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je cilj vsakega oglaševalca – tudi njegov – informiranje vseh mimoidočih oziroma mimo vozečih potrošnikov. Nikakor pa ni njegov cilj pritegniti pozornost in zmanjševati zbranost voznikov. Izpostavlja, da se drugostopenjski organ ni opredelil do pritožbenega ugovora, da vozila, ki imajo na svojih karoserijah izpostavljena oglasna sporočila, na slovenskih cestah niso prepovedana. Poleg tega imajo vse bencinske črpalke ob avtocestah in hitrih cestah poleg svojih poslovalnic izpostavljene reklamne panoje, zastave, cene ipd. Tako meni, da tožena stranka s sprejeto odločitvijo pri oglaševanju ob/na avtocestah in hitrih cestah privilegira zgolj določene gospodarske subjekte. S tem je kršila 14. člen Ustave. Izpostavlja pa tudi, da se sporni objekt nahaja več kot 90 m od vozišča hitre ceste, kar pomeni, da s hitre ceste sploh ni viden. Nahaja se znotraj krajevnih tabel naselja, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, kar še dodatno dokazuje, da ni namenjen uporabnikom hitre ceste. Prepričan je, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Drugostopenjski organ pa se ni opredelil niti do njegovih navedb glede odločbe Mestne občine Koper z dne 20. 6. 2011, s katero je ta podala soglasje med drugimi tudi k postavitvi spornega oglaševalskega objekta. Ugovarja, da organa obeh stopenj svoje odločitve nista ustrezno obrazložila, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti. Sodišču predlaga, da zasliši njegovega zakonitega zastopnika ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama je sporna zavrnitev tožnikove vloge za izdajo soglasja za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje. Ni pa spora o tem, da gre v obravnavanem primeru za postavitev tega objekta v varovalnem pasu državne ceste H5-0436, priključek Koper Semedela na parc. št. 1415 k.o. ..., to je v naselju.

7. Obveščanje in oglaševanje ureja določba 78. člena ZCes-1, ki v tretjem odstavku določa, da se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Citirana določba je umeščena v VI. poglavje tega zakona z naslovom „Varstvo državnih cest in prometa na njih“. Obravnavani objekt se, kot že navedeno, nesporno nahaja v varovalnem pasu ob državni cesti. Zato sta organa obeh stopenj svojo odločitev pravilno oprla tudi na določbo 66. člena ZCes-1, ki se nanaša na gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov ter izvajanje kakršnihkoli del v varovalnem pasu ob državni cesti in ki je umeščena v isto poglavje ZCes-1 kot prej citirana določba 78. člena. Po prvem odstavku 66. člena ZCes-1 je z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije (drugi odstavek te določbe). Po tretjem odstavku 66. člena ZCes-1 pa direkcija izda soglasje za gradnjo, rekonstrukcijo objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. To pomeni, da je za izdajo soglasja za postavitev objekta za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste tudi v obravnavanem primeru potrebno presoditi, ali ne bi bili prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. S tem v zvezi je tudi pravilno sklicevanje pritožbenega organa na prvi odstavek 5. člena ZCes-1, ki določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

8. Citirane določbe ZCes-1 torej dajejo organu podlago za presojo, ali bi obravnavani objekt za oglaševanje v varovalnem pasu ogrožal varnost prometa na predmetni državni cesti. Glede na navedeno ter ob upoštevanju nespornega dejanskega stanja, to je postavitev predmetnega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste v naselju, in sicer na priključku Koper Semedela v bližini krožišča, sodišče pritrjuje odločitvi organov obeh stopenj. Da je predmetni reklamni pano delno viden tudi s hitre ceste, kot to zaključuje drugostopenjski organ v svoji odločbi, je razvidno tudi iz kopije fotografije, ki jo je sodišču predložil tožnik (priloga A6). Organa obeh stopenj sta tako pravilno zaključila, da obravnavani reklamni pano ogroža varnost prometa na predmetni državni cesti. Sodišče se strinja s stališčem pritožbenega organa, da na delih ceste, kjer vozniki izvajajo določene manevre z vozili, kot na primer na izvozih iz avtoceste ali hitre ceste ali pri približevanju križišču ali krožišču, za kar gre v obravnavanem primeru, objekti za oglaševanje zmanjšujejo oziroma ovirajo prometno varnost. 9. Tako sodišče ugotavlja, da sta organa obeh stopenj pri svoji odločitvi upoštevala relevantno dejansko stanje, prav tako pa sta svojo odločitev pravilno oprla na citirane določbe ZCes-1 ter svojo odločitev utemeljila z bistvenimi razlogi, ki so ju vodili k sprejeti odločitvi. Zato tožnik ne more uspeti z ugovorom pomanjkljive obrazložitve odločbe.

10. V zvezi z ugovorom kršitve 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) pa sodišče pojasnjuje, da primera, ki ju navaja tožnik, (vozila, ki imajo na svojih karoserijah izpostavljena oglasna sporočila ter bencinske črpalke ob avtocestah/hitrih cestah, ki imajo izpostavljene reklamne panoje, zastave, cene ipd.) po vsebini nista primerljiva z obravnavanim. Zgoraj citirane določbe ZCes-1 namreč urejajo zgolj postavitev objektov za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste, ne pa tudi postavitve bencinskih črpalk s spremljajočimi objekti oziroma dovoljenost vožnje reklamnih vozil na avtocestah/hitrih cestah. Glede na to, da je potrebno enako obravnavati enake oziroma v bistvenem enake primere, za kar pa po povedanem v primerih, ki ju navaja tožnik, ne gre, zatrjevana kršitev 14. člena ustave RS ni podana.

11. Na odločitev pa ne more vplivati niti tožnikovo sklicevanje na odločbo Mestne občine Koper o vpisu lokacij oglaševalnih objektov v kataster oglaševalnih objektov z dne 20. 6. 2011 (priloga A4). Po določbi petega odstavka 78. člena ZCes-1 je za izdajo soglasja za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, katerih gradnja je predvidena v območju državne ceste, pristojna direkcija (po 9. in 19. členu ZDARS-1 je to DARS d.d., ki je tudi izdal izpodbijano odločbo v tej zadevi). Ker Mestna občina Koper torej ni pristojna za odločanje v tej zadevi, sklicevanje na navedeno odločbo z dne 20. 6. 2011 torej v tem postopku ni pravno relevantno.

12. Po vsem povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika je sodišče zavrnilo, saj ob upoštevanju relevantnega dejanskega stanja, ki med strankama niti ni sporno, izvedba tega dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev v zadevi.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia