Jedro

Odmera preživnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem delu spremeni tako, da se za obdobje od 4.7.1998 do 15.11.1998 za mladoletno A. K. mesečna preživnina zniža na 20.000,00 SIT, pri čemer je toženec zaradi delnih plačil v tem obdobju za vsak mesec dolžan plačati le še po 7.200,00 SIT. Sicer pa se pritožba v izpodbijanih, a nespremenjenih delih zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuni mladoletni hčeri, A. K. in N.K., dodelilo v vzgojo in oskrbo materi tožnici, očeta toženca pa zavezalo k plačevanju mesečne preživnine za obe mladoletni hčeri in sicer za čas od 1.4. do 3.7.1998 za mladoletno A. v znesku 6.550,00 SIT, za mladoletno N. v znesku 7.950,00 SIT, za čas od 4.7.1998 do 15.11.1998 za mladoletno A. v znesku 18.200,00 SIT, za mladoletno N. v znesku 19.000,00 SIT in od 16.11.1998 dalje za vsako od mladoletnih hčera po 20.000,00 SIT. Kar je tožeča stranka zahtevala več, je zavrnilo. Proti odločitvi glede plačevanja preživnine za mladoletni hčerki se pritožuje toženec, smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava ter zopet smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Po prepričanju pritožnika je preživnina v višini 40.000,00 SIT mesečno previsoka, pri čemer je sodišče izhajalo iz potrdila njegove delovne organizacije, saj je razvidno, da je upoštevalo tudi regres, ki ga je razdelilo na šest mesecev, namesto na 12 mesecev, kar je bistveno povečalo mesečno povprečje njegovega osebnega dohodka. Nadalje meni, da bi sodišče moralo upoštevati kot razlog na njegovi strani tudi odplačevanje kredita za osebni avtomobil, saj ga ne potrebuje le za lastne potrebe, ampak tudi za nedeljske izlete skupaj z otroki (2 krat na mesec), za prevoz otrok iz plesne šole Urške ali s sestanka tabornikov. Pritožba je delno utemeljena. Glede na to, da pritožnik v pritožbi zatrjuje, "da je preživnina v višini 40.000,00 SIT mesečno previsoka", se torej po logičnem sklepanju pritožuje glede tistega skupnega preživninskega zneska (za obe mladoletni hčerki) določenega na 40.000,00 SIT in več, kar torej pomeni, da preživnini, določeni v skupnem znesku 34.700,00 SIT (23.000,00 SIT + 11.700,00 SIT) za prvo preživninsko obdobje od 1.4.1998 do 3.7.1998, ne ugovarja. Pritožuje se torej zoper skupni znesek preživnine za mladoletni hčeri v drugem preživninskem obdobju od 4.7.1998 do 15.11.1998, ki znaša, seveda brez upoštevanja delnih plačil na račun preživnine, 50.000,00 SIT (31.000,00 SIT + 19.000,00 SIT) ter zoper skupni znesek preživnine v tretjem preživninskem obdobju od 16.11.1998 dalje, ki za obe skupaj znaša 40.000,00SIT (20.000,00 SIT + 20.000,00 SIT). Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju samega prvostopnega sodišča in s tem tudi pritožnika, da je za toženčeve dohodke preživnina v skupnem znesku 50.000,00 SIT, kakršno sicer sodišče določi v drugem preživninskem obdobju, kljub svojim nasprotnim ugotovitvam navkljub, previsoka, kar pomeni, da jo je torej treba ustrezno znižati. Tudi življenjski standard otrok se mora (žal) prilagoditi premoženjskim zmožnostim njihovih staršev. Tako stori sicer tudi samo prvostopno sodišče, vendar le glede preživnine za tretje preživninsko obdobje, torej od izdaje sodbe dalje, ko jo določi (zniža) v primerjavi z drugim preživninskim obdobjem na znesek 40.000,00 SIT (20.000,00 SIT + 20.000,00 SIT). Po presoji pritožbenega sodišča pa bo toženec takšno preživnino zmogel plačevati brez nevarnosti za lastno preživljanje. Po pritožbenem opozorilu toženca, ob pravilnem upoštevanju tako imenovanega regresa, izračunano povprečje njegovega zaslužka znaša 102.416,00 SIT in bo torej tožencu po plačilu preživnine v skupnem znesku 40.000,00 SIT, stanovanjskih stroškov v znesku 10.000,00 SIT (najemnine ne plačuje) ter zneska 10.000,00 SIT, ki ga plačuje svoji materi za vodenje gospodinjstva, ostalo še 40.000,00 SIT za lastne potrebe. Kot je že prvostopno sodišče pravilno pojasnilo tožencu, plačevanje kredita za nakup osebnega avtomobila ne more iti v škodo otrok, pa čeprav z njim občasno prevaža tudi oba otroka, kot zatrjuje v pritožbi. Njegova preživninska obveznost do otrok ima namreč prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi. Nadalje iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča tudi izhaja, da ima toženec ugodnejše stanovanjsko materialne pogoje kot zakonita zastopnica, tako da nižja preživnina ne bi bila ustrezna niti ugotovljenim potrebam obeh otrok niti preživninskim zmožnostim njunih staršev (člen 79 ZZZDR), pri čemer pa ima zakonita zastopnica približno takšne dohodke kot toženec. S preživnino 20.000,00 SIT za vsako hčero bodo po prepričanju pritožbenega sodišča njune nujne življenjske potrebe vsekakor zadovoljene, seveda ob ustreznem prispevku matere, zato je pritožbo glede previsoko določene preživnine za obe mladoletni hčeri za obdobje od 16.11.1998 zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP/77). Glede na gornje ugotovitve in na to, da je imel toženec tudi v drugem preživninskem obdobju enake dohodke kot v tretjem, oziroma ne izkazuje višjih, je pritožbeno sodišče (ob nespremenjenih dohodkih zakonite zastopnice) za navedeno obdobje od 4.7.1998 do 15.11.1998 preživnino spremenilo tako, da jo je za mladoletno A. od 31.000,00 SIT mesečno znižalo na 20.000,00 SIT mesečno, za mladoletno N. pa potrdilo, saj jo je prvostopno sodišče določilo (le) na 19.000,00 SIT. Ob upoštevanju plačil iz tega obdobja, ki jih ugotavlja prvostopno sodišče in sicer je toženec plačeval za mladoletno Anito po 12.800,00 SIT mesečno, je za njo v tem obdobju dolžan za vsak mesec plačati le še 7.200,00 SIT (20.000,00 SIT - 12.800,00 SIT). Le v tem delu torej in v tem obdobju je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in določeno preživnino za mladoletno A. spremenilo tako, da jo je znižalo za 11.000,00 SIT (4. točka 373. člena ZPP/77), glede mladoletne N. pa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo tudi v tem delu sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP/77).