Jedro

Kljub temu da podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot upnikova zakonita zastopnica, in da na pritožbi ni odtisnjen upnikov žig, upnikova pritožba obsega vse nujne sestavine podpisa, saj navedba upnikove firme in zakonite zastopnice ter njen lastnoročni podpis zadoščajo za nedvoumno identifikacijo podpisnika pritožbe.

O tem, ali je neka oseba dejansko zakoniti zastopnik stranke, se lahko sodišče prepriča z vpogledom v evidenco Poslovnega registra Slovenije pri AJPES.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje (COVL) je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikovo pritožbo z dne 21. 10. 2009 z utemeljitvijo, da pritožba ne vsebuje popolnega podpisa pritožnika.

Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve, zakaj je štelo, da podpis stranke ni popoln, zaradi česar se sklepa ne dá preizkusiti in gre za absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vloga upnika z dne 20. 10. 2009 je povsem pravilno podpisana, saj vsebuje lastnoročni podpis zakonitega zastopnika ter upnikov žig. Podpisnica vloge, direktorica J. J., je svojo upravičenost za zastopanje jasno in nedvoumno izkazala že v predlogu za izvršbo, zaradi česar vlogi ne manjka nobena sestavina in je primerna za obravnavanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in odloči o upnikovi vlogi z dne 20. 10. 2009, podrejeno pa, naj sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je bila pravilno vročena v odgovor dolžniku, ki pa nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen, saj je sodišče prve stopnje v sklepu navedlo razlog, zaradi katerega je upnikovo pritožbo zavrglo (pritožbo je štelo kot nepopolno), in je sklep v povezavi s samo pritožbo mogoče preizkusiti.

Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da pritožba zoper sklep z dne 8. 10. 2009, ki jo je pritožnik vložil 21. 10. 2009, ni nepopolna vloga, saj podpisu na njej ni mogoče očitati pomanjkljivosti.

Stranke postopka so procesno sposobne v mejah svoje poslovne sposobnosti, zakoniti zastopnik pravne osebe pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna stranka. Na podlagi 80. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka in ali je procesno sposoben, ter ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Ker gre za procesne predpostavke, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, lahko v zvezi z njimi ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in izvaja dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala. O tem, ali je neka oseba dejansko zakoniti zastopnik stranke, se lahko sodišče prepriča z vpogledom v evidenco Poslovnega registra Slovenije pri AJPES, kar mora po uradni dolžnosti storiti že zaradi preverjanja, ali je pravna oseba, ki nastopa v postopku, sposobna biti stranka (ali je pravna oseba sploh vpisana v Poslovni register Slovenije).

V konkretnem primeru upnikov podpis na pritožbi vsebuje ime in priimek fizične osebe (J. J.), firmo upnikove družbe in lastnoročni podpis. Ne drži pritožbena navedba, da pritožba vsebuje tudi upnikov žig, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da to dejstvo niti ni pravno pomembno. Žig pravne osebe namreč ni nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe, ampak le nadomešča označbo firme gospodarske družbe, identifikacije gospodarskih družb z žigom pa ne predpisuje noben zakon, zaradi česar je pri podpisovanju za pravno osebo nujno le, da se ob imenu in priimku zakonitega zastopnika čitljivo napiše firma pravne osebe (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 29/2005 z dne 22. 12. 2005). V konkretnem primeru bi se sodišče prve stopnje z vpogledom v evidenco Poslovnega registra Slovenije pri AJPES lahko prepričalo, da je J. J., ki je navedena kot podpisnica pritožbe, upnikova zakonita zastopnica (direktorica), njen podpis pa se tudi ujema s podpisom v vlogi z dne 11. 6. 2009, s katero je upnik na poziv sodišča dopolnil svoj predlog za izvršbo (tam je tudi navedel, da je J. J. njegova zakonita zastopnica). Kljub temu da torej podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot upnikova zakonita zastopnica, in da na pritožbi ni odtisnjen upnikov žig, torej upnikova pritožba zoper sklep z dne 8. 10. 2009 po oceni pritožbenega sodišča obsega vse nujne sestavine podpisa, saj navedba upnikove firme in zakonite zastopnice ter njen lastnoročni podpis zadoščajo za nedvoumno identifikacijo podpisnika pritožbe.

Ker je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je upnikovo pritožbo zoper sklep z dne 8. 10. 2009 zavrglo kot nepopolno, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na to, da še niso izpolnjeni vsi pogoji za vsebinsko obravnavanje pritožbe zoper sklep z dne 8. 10. 2009 (upnik še ni bil pozvan k plačilu sodne takse za to pritožbo niti ni bila ta pritožba še vročena v odgovor dolžniku v skladu s četrtim odstavkom 9. člena ZIZ, dodanim z ZIZ-H), pritožbeno sodišče o tej pritožbi še ni moglo odločati.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka opravi vsa procesna dejanja, ki jih je še dolžno opraviti pred predložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 8. 10. 2009 pritožbenemu sodišču.