Jedro

Ni sporno, da tožnik pred pričetkom sporne rekonstrukcije objekta (s posegom v konstrukcijske elemente objekta) ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi ZGO-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 11. 2005, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 1. 9. 2005. Z navedeno odločbo je gradbeni inšpektor med drugim odločil, da mora tožnik ustaviti gradnjo – rekonstrukcijo podstrešja stanovanjsko – gostinskega objekta Gostilne A., na zemljišču parc. št. .. k.o. ... v tlorisni izmeri 19,1 m x 9,3 m (južna stran) do 10 m (severna stran), ki obsega dvig kolenčnega zidu mansarde, izvedbo dveh novih strešnih pravokotnih frčad ter dvig celotnega dvokapnega ostrešja s pozidavo zatrepnega vrha in v roku 60 dni po prejemu odločbe odstraniti rekonstruirani del podstrešja objekta, navedenega v 1. točki izreka, ter vzpostaviti podstrešje objekta v prejšnje stanje.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe: 2., 3. in 152. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. Po presoji sodišča prve stopnje je inšpekcijski ukrep izrečen pravilno, saj ne gre za gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno. Ni pa sporno, da dovoljenja tožnik ni pridobil. 3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je opozoril na kršitve določb ZUP in da gre za absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka. V upravnem postopku bi morala tožena stranka v skladu z določbo 88. člena ZUP svojo odločbo vročiti pooblaščencu in ne investitorju – stranki. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, s katero je bila tožniku kršena pravica do enakega pravnega varstva in posega v ustavno pravico zakonitosti postopka. V upravnem spisu so listine, ki dokazujejo, da je bilo za stanovanjsko – gostinski objekt izdano gradbeno dovoljenje z dne 19.9.1977. Tožnik je k rekonstrukciji pristopil zaradi zamenjave obstoječe strešne kritine, ki je bila dotrajana in zdravju nevarna ter je grozila nevarnost materialne škode, kar bi v postopku lahko potrdil izvedenec gradbene stroke.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh pravnih sredstvih odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava (za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta) in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bila opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno. Po določbi 152. člena ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik pred pričetkom sporne rekonstrukcije objekta (s posegom v konstrukcijske elemente objekta) ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi citirane določbe ZGO-1, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi. S to obrazložitvijo pa se Vrhovo sodišče strinja.

10. Revizijski ugovori, s katerimi tožnik poskuša opravičiti sporni poseg brez ustreznega dovoljenja, pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Gradbeno dovoljenje iz leta 1977, na katero se tožnik sklicuje v reviziji, je bilo izdano investitorju za gradnjo osnovnega objekta, ne nanaša pa se na obravnavano rekonstrukcijo istega objekta. Kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi po podatkih iz upravnega spisa tudi ni šlo za primer izjeme iz tretjega odstavka 1. člena ZGO-1 (neposredno grozeče naravne in druge nesreče), ko določbe ZGO-1 ne veljajo.

11. Kršitev določb upravnega postopka, ki jo zatrjuje tožnik, ni predmet sodne presoje v zvezi z revizijo (primerjaj 2. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 in 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1).

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.