Jedro

Za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno najprej ugotoviti, ali je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti zaradi katere bi bilo potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. 1037966 z dne 7. 4. 2017 in št. 21 1037966 z dne 22. 7. 2016 ter da se tožnika razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami ter s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ne glede na dela, ki so navedena v izpodbijani sodbi in ki bi jih bil še sposoben opravljati je dejstvo, da se je sposobnost izvajati ta dela z leti zmanjšala. V tem primeru gre za spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Predlog za priznanje novih pravic je podal njegov osebni zdravnik. Osebni zdravnik je strokovnjak, ki dobro pozna tožnikovo zdravstveno stanje. Iz njegovega mnenja izhaja, da gre za spremembe v stanju invalidnosti, ter da je tožnik zmožen opravljati delo le v krajšem delovnem času. Tudi iz mnenj in navedb delodajalca ter zapisov obiskov pri ortopedu ter na urgenci izhaja, da se tožnikovo zdravstveno stanje slabša ter da ima hude bolečine, zaradi katerih mora jemati zdravila proti bolečinam. Tudi strokovnjaki sami ne verjamejo, da bi se tožnikovo zdravstveno stanje lahko izboljšalo. Tako je tudi ortopedski kirurg za tožnika predlagal delo v skrajšanem delovnem času. Niti sodna izvedenka niti sodišče prve stopnje pa nista ustrezno upoštevala mnenja drugih strokovnjakov medicinske stroke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 7. 4. 2017, s katero je bila potrjena prvostopenjska odločba št. ... z dne 22. 7. 2016. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik z odločbo št. ... z dne 28. 2. 2005 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu, to je prevoznik, ličar in monter rezervnih delov v motorna vozila, z omejitvami: brez prisilnih drž trupa, brez pripogibanja ter dvigovanja in prenašanja bremen nad 8 kg, s polnim delovnim časom od 24. 11. 2004 dalje. Tožnik s tožbo uveljavlja priznanje pravice do časovne razbremenitve na drugem delu.

7. Za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno najprej ugotoviti, ali je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti zaradi katere bi bilo potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v prvem odstavku 63. člena določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljena v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko pa skladno z 82. členom ZPIZ-2 pridobi zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom.

8. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke A.A., dr. medicine, stalne sodne izvedenke za medicino dela, prometa in športa. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja, datiranega s 30. 10. 2017 izhaja, da so se glavne tožnikove težave pričele že leta 2003, in sicer z bolečinami v križu in desni nogi. Pri tožniku prevladuje kronični bolečinski sindrom ob okvari segmentov ledvene hrbtenice L5 - S1. Po mnenju sodne izvedenke zaradi zdravstvenih težav dela „varjenje kovin in lažja ličarska dela“ ni zmožen opravljati, zmožen pa je opravljati delo z razbremenitvami, kot so bile podane na senatu invalidske komisije v letu 2004, in sicer brez pogostih in ali ponavljajočih prisilnih drž trupa, brez pripogibanja ter brez dvigovanja ali prenašanja bremen nad 8 kg, v polnem delovnem času. Sodišče je sodno izvedenko tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.

9. Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na mnenje sodne izvedenke. Gre za prepričljivo strokovno obrazloženo izvedensko mnenje, pri čemer je sodna izvedenka preučila medicinsko dokumentacijo tako v sodnem kot v upravnem spisu in tudi zdravstvenem kartonu, tožnika pa je tudi osebno pregledala. Enako kot je bilo ugotovljeno že v postopku leta 2004 oziroma 2005, ko je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delo z omejitvami, s tem da delo opravlja v polnem delovnem času, tudi sodna izvedenka ugotavlja, da tožnik za svoj poklic pod splošnimi pogoji ni zmožen. Zmožen pa je opravljati dela, kot izhajajo iz že tedaj podanega izvedenskega mnenja invalidske komisije, seveda ob doslednem spoštovanju danih omejitev. V tem primeru pa ni potrebna časovna razbremenitev, za katero se zavzema tožnik. Sodna izvedenka je upoštevala tudi medicinsko dokumentacijo v spisu, na katero se sklicuje tožnik, torej mnenje tako osebnega zdravnika kot tudi lečečih specialistov. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da lečeči specialist ni tisti, ki bi ugotavljal delazmožnost, kajti glede delazmožnosti je potrebno upoštevati ne samo zdravstvene težave ter pogoje pri delu, temveč tudi zakonodajo, ki ureja invalidsko zavarovanje. V zvezi s podajo mnenja o invalidnosti je pri tem še posebej pomemben specialist medicine dela, prometa in športa, kajti v njegovo strokovno področje spada ugotavljanje zmožnosti za delo, pri čemer se upošteva tako zdravstvene težave kot tudi naravo ter obremenitve pri delu. Tudi tožnik se v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na mnenja lečečih specialistov, brez da bi posebej konkretiziral, v čem je bilo mnenje sodne izvedenke nepravilno oziroma pomanjkljivo. Glede pritožbenih navedb, da se tožniku zdravstveno stanje še dodatno poslabšuje pa pritožbeno sodišče opozarja, da je bilo za razsojo sporne zadeve odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijanih odločb tožene stranke. V primeru, da se je tožniku kasneje zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo, pa lahko pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.