Jedro

V izvršilnem postopku lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upnici 183,60 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve sklepa dolžniku dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Uvodoma ponavlja ugovorne navedbe, da sta z upnico 21. 8. 2020 sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da bo dolžnik 29. 8. 2020 ob 16. 00 uri na naslovu upnice prevzel svoje osebne stvari, ki bodo deponirane pod napuščem stanovanjske hiše, in da se dolžnik zaveže v roku 30 dni plačati upnici pravdne stroške v znesku 600,00 EUR. Upnica mu ni izročila vseh stvari, ki so razvidne iz popisa dolžnikovih stvari, kar lahko potrdijo tudi priče. Vrednost nevrnjenega premoženja bistveno presega 600,00 EUR, ki jih je bil dolžnik dolžan plačati upnici. Dolžnik ocenjuje vrednost neizročenih stvari na 5.000,00 EUR. Meni, da je obstoj njegove terjatve nesporen. Nadalje navaja, da je v ugovoru predlagal zaslišanje treh prič, ki bi izpovedale glede njegovega premoženja in glede dejstva, da dolžniku 29. 8. 2020 ni bilo izročeno vso njegovo premoženje. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo glede izvedbe oziroma zavrnitve njegovega predlaganega dokaza, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.

3. Upnica po pooblaščencu v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova in posledično odločilo o stroških odgovora na ugovor.

6. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti tistih, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v izvršilnem postopku pobot sicer možen način prenehanja terjatve, vendar le kot materialnopravni pobot, če so izpolnjeni pogoji po 311. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki določa, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.

8. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi poteka izvršba zoper dolžnika na podlagi izvršilnega naslova – sodne poravnave, v kateri sta se upnica in dolžnik dogovorila, da bo dolžnik 29. 8. 2020 ob 16.00 uri na naslovu upnice prevzel svoje osebne stvari, ki bodo deponirane pod napuščem stanovanjske hiše, in da bo dolžnik v 30 dneh plačal upnici pravdne stroške v znesku 600,00 EUR. Dolžnik je v ugovoru uveljavil v pobot terjatev, ki predstavlja s strani dolžnika ocenjeno vrednost njegovega premoženja, ki mu ga dolžnica po sodni poravnavi naj ne bi vrnila.

9. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe 311. člena OZ pravilno pojasnilo, da morata biti v pobot uveljavljeni terjatvi istovrstni, v predmetni zadevi pa ta pogoj ni izpolnjen. Upničina terjatev je denarna terjatev, dolžnikova terjatev je terjatev na izročitev stvari – predmetov. Ker sta ti dve terjatvi različne vrste, ju ni možno pobotati. Dolžnik je sicer svojo nedenarno terjatev ovrednotil na denarno terjatev v znesku 5.000,00 EUR, kar pa ni pravno dopustno. Stranka ne more sama nedenarne terjatve pretvoriti v denarno terjatev. V izvršbi je mogoč le materialnopravni pobot. V pobot uveljavljena terjatev mora biti nesporna ali ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.

10. Ker je v pobot uveljavljena dolžnikova denarna terjatev v znesku 5.000,00 EUR sporna in ni ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo ali sodno poravnavo (upnica je v odgovoru na ugovor denarni terjatvi nasprotovala), dolžnikove nedenarne terjatve, kot je že bilo pojasnjeno, pa v predmetni izvršbi ni mogoče pobotati, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ugovor prenehanja terjatve ni podan, zato je utemeljeno ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo.

11. Pritrditi je sicer dolžniku, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do izvedbe oziroma zavrnitve s strani dolžnika predlaganega dokaza (zaslišanje prič, ki bi izpovedale o obsegu dolžnikovega nevrnjenega premoženja), vendar to ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve. Dolžnik je navedeni dokazni predlog predlagal v potrditev dejstev, ki se nanašajo na njegovo nedenarno terjatev, za katero pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v predmetnem izvršilnem postopku ne more biti uveljavljena v pobot iz razloga, ker ni istovrstna z denarno terjatvijo, ki jo upnica izterjuje od dolžnika. Ob obrazloženem se je navedeni dokazni predlog nanašal na dejstva, ki niso pravno relevantna.

12. Sodišče prve stopnje je utemeljeno stroške odgovora na ugovor ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, naložilo v plačilo dolžniku, saj je bil njegov ugovor zavrnjen, zato so bili stroški odgovora na ugovor potrebni za izvršbo. Dolžnik posameznih postavk stroškov in njihove višine, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upnici za odgovor na ugovor, ni konkretizirano pritožbeno izpodbijal, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

13. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.