Jedro

Tako stečajni postopek kot postopek za izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod imata isti namen in končni učinek, to je izbris družbe iz sodnega registra in s tem njeno prenehanje. Zato se ne moreta voditi istočasno dva postopka z omenjenim enakim ciljem. Le v primeru, če je bil predlog vložen pred začetkom postopka za izbris, lahko pride do prekinitve postopka odločanja o ugovoru do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika z dne 29.8.2005 za začetek stečajnega postopka zavrglo, potem, ko je ugotovilo, da je bil že pred predlogom za začetek stečajnega postopka začet postopek za izbris družbe iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

Zoper ta sklep se pritožuje stečajni dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlogu za začetek stečajnega postopka ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da ZFPPod nima nobene določbe, iz katere bi bilo mogoče zaključiti, da je posegal v pravno ureditev stečaja in prisilne poravnave. Še več ZFPPod je lastno uporabo izključil v primeru, ko gre za gospodarsko družbo, nad katero je bil začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek oz. postopek likvidacije po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Odločanje o začetku stečajnega postopka je dal prednost pred odločanjem o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa kar izhaja iz določbe 3. odst. 31. člena ZFPPod. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno uporabilo določbe o litispendenci po 274. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL saj ne gre za tak postopek kot je pravdni postopek, v katerem bi nastopali dve stranki z nasprotujočimi se interesi. Trideseti člen ZFPPod namreč dopušča ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti v roku dveh mesecev od vročitve sklepa, med drugim tudi iz razloga, ker je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

Pritožba stečajnega dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka niti drugih takih kršitev v postopku, ki bi jih moralo upoštevati pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Tako stečajni postopek kot postopek za izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod imata isti namen in končni učinek, to je izbris družbe iz sodnega registra in s tem njeno prenehanje. Zato se ne moreta voditi istočasno dva postopka z omenjenim enakim ciljem, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je neutemeljena tudi trditev pritožnika, da ima stečajni postopek v vsakem primeru prednost pred postopkom za izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod. Res se po 2. odst. 23. člena ZFPPod ne uporabljajo določbe poglavja o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije za gospodarske družbe, nad katerimi je bil začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek oz. postopek likvidacije po ZPPSL, vendar je iz formulacije tega določila razvidno, da to velja le v primeru, če je stečajni postopek začet pred začetkom postopka za izbris družbe iz sodnega registra, v konkretnem primeru pa se je izbrisni postopek začel, preden je stečajni dolžnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Tudi iz določila 2. točke 2. odst. 30. člena ZFPPod, po katerem je proti sklepu o začetku postopka izbrisa dovoljen ugovor v roku dveh mesecev od vročitve sklepa o začetku postopka izbrisa gospodarski družbi, če je bil nad gospodarsko družbo začet postopek prisilne poravnave oz. stečajni postopek oz. postopek likvidacije po ZPPSL izhaja, da je tak ugovor lahko utemeljeno vložen le v primeru, če je bil v času, ko se je postopek za izbris iz sodnega registra začel, že začet stečajni postopek, ne pa v primeru, če je podan predlog za začetek stečajnega postopka šele potem, ko je postopek za izbris po ZFPPod že začet. Kaj drugega tudi ne more pomeniti določba 3. točke 2. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 31. člena ZFPPod. Seveda je možen ugovor v postopku za izbris po ZFPPod, da je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo po 1. odst. 93. člena ZPPSL, vendar le v primeru, če je bil predlog vložen pred začetkom postopka za izbris. Le v takem primeru lahko pride do prekinitve postopka odločanja o ugovoru do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja, to je v primeru, ko je bil predlog za začetek stečaja vložen preden se je začel izbrisni postopek. Ker pa je v konkretnem primeru stečajni dolžnik podal predlog za uvedbo stečajnega postopka dne 30.8.2005, postopek izbrisa na podlagi 1. odst. 29. člena ZFPPod pa je bil začet s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Srg 2005/03905 že dne 18.8.2005, pa te določbe ne pridejo v upoštev. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo stečajnega dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.