Jedro

Po določbi 2. točke 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati v socialnih sporih iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja, za spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ali za spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Pravice, ki jih uveljavlja zavarovanec so: pravica do plačila zdravstvenih storitev, pravica do denarnega nadomestila, pravica do pogrebnine in posmrtnine in pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Povračilo nadomestil izplačanih za čas bolniške odsotnosti ni našteto med pravicami. Povračilo izplačanih nadomestil tudi ne sodi med vire sredstev (45. člen ZZVZZ), saj ne gre niti za plačilo prispevka niti ne za obveznost iz prostovoljnega zavarovanja. Zato ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS. Ne gre tudi za spor o odgovornosti za škodo po drugem odstavku 5. člena ZDSS, saj mora biti škoda povzročena zavarovancu (ne delodajalcu) ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Zato tudi po tej določbi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 10.7.1998 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani proti toženi stranki vložila tožbo zaradi povračila denarnih dajatev v znesku 1,672.931,00 SIT s pp, ki jih je svojim delavcem izplačala kot nadomestila za čas bolniške odsotnosti z dela, tožena stranka pa ji jih ni povrnila.

Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani se je s sklepom, izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču. Menilo je, da gre v sporni zadevi za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, torej za socialni spor, tako da je glede na določbo prve alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) za odločanje v tovrstnem sporu pristojno sodišče, ki odloča v socialnih sporih.

Delovno in socialno sodišče, pri katerem je zadeva vodena pod opr. št. Ps, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) sprožilo spor o pristojnosti. Sprejelo je stališče, da v spornem primeru ne gre za spor o pravici do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, niti ne za spor o škodi, ki naj bi bila povzročena zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem, kar pomeni, da spor glede na določbe ZDSS ni socialni spor.

Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Po določbi 2. točke 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati v socialnih sporih iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja, za spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ali za spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Pravice, ki jih uveljavlja zavarovanec (15. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ - Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96 in 29/98) so: pravica do plačila zdravstvenih storitev, pravica do denarnega nadomestila, pravica do pogrebnine in posmrtnine in pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev (13. člen ZZVZZ, pravice pa so nato bolj podrobno opredeljene v 23. do 45. členu ZZVZZ). Povračilo nadomestil izplačanih za čas bolniške odsotnosti ni našteto med pravicami.

Povračilo izplačanih nadomestil tudi ne sodi med vire sredstev (45. člen ZZVZZ), saj ne gre niti za plačilo prispevka niti ne za obveznost iz prostovoljnega zavarovanja. Zato ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS. Ne gre tudi za spor o odgovornosti za škodo po drugem odstavku 5. člena ZDSS, saj mora biti škoda povzročena zavarovancu (ne delodajalcu) ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Zato tudi po tej določbi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče. Obravnavani spor je po oceni sodišča premoženjski spor med gospodarsko družbo in zavodom, ki je nastal zaradi izvajanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, vendar ne predstavlja spora iz zdravstvenega zavarovanja v smislu določb ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno samo za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, socialno sodišče ni pristojno za odločanje v spornem primeru.

Ker obravnavani spor glede na citirano določbo ZDSS ni socialni spor, je spor, ki je glede na določbo člena 489 ZPP opredeljen kot gospodarski spor. Za odločanje v takem sporu pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa specializirano delovno sodišče, ki je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih.

Zato je ob upoštevanju določb 22. in 23. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) in določb II/3. točke 101. člena in prvega odstavka 115. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94, 45/95) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Določbe bivših zveznih predpisov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).